Jedro

Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

Izrek

Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 246/2025.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so kreditna pogodba št. ... z dne 16. 7. 2007 ter notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV .../2007 z dne 20. 7. 2007 nični. Razsodilo je, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) znesek 44.173,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 11. 2023, v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2.Toženka se pritožuje zoper sodbo v celoti glede ugodilnega dela (ugotovljene ničnosti kreditnih pogodb in vrnitvenega zahtevka), tožnik se pritožuje glede teka zakonskih zamudnih obresti.

3.Postopek se prekine.

4.Tožnik je s toženko sklenil pogodbo o dolgoročnem kreditu z valutno klavzulo, vezano na švicarski frank (CHF). V zavarovanje terjatve je bila ustanovljena hipoteka. Po sklenitvi pogodbe se je bistveno spremenilo valutno razmerje med CHF in EUR, zato se je kreditna obveznost tožnika precej povečala. Zahteval je ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve ter plačilo razlike med plačanim in prejetim zneskom, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 v skladu s tretjim odstavkom, točko (a) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) s sklepom z dne 18. 11. 2025 prekinilo postopek in na Sodišče Evropske unije (SEU) naslovilo vprašanji glede razlage člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 (v nadaljevanju Direktiva). Postavljeni vprašanji se glasita:

"1. Ali je treba člen 3(1) Direktive in razlage Sodišča EU o merilih presoje predpostavke "znatno neravnotežje" pri pogodbenem pogoju, ki v celoti in neomejeno prevali valutna in obrestna tveganja na potrošnika, razlagati tako, da nasprotuje sodni razlagi nacionalnega prava, ki v primeru, da se to tveganje ne realizira na način, da mora potrošnik vrniti banki višji skupni znesek denarja kot ga je ob sklenitvi pogodbe, glede na elemente, ki so mu bili takrat znani, lahko pričakoval in izračunal, takšen pogoj ne razglasi za nepošten?

2. Ali je treba člen 3(1) Direktive in sodbo Sodišča EU C-405/21 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, na podlagi katere se pogodbeni pogoj, ki v celoti in neomejeno prevali valutna in obrestna tveganja na potrošnika, razglasi za nepošten, zgolj na podlagi meril Sodišča EU, s katerimi se opredeljuje zahteva "dobre vere"?”.

6.Toženka v pritožbi izpodbija prvostopenjsko odločitev o ničnosti kreditne pogodbe potrošnika, vezane na tujo valuto (CHF), zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev, kot jih določal Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), v katerega je bila prenesena Direktiva. Določba 24. člena ZVPot predstavlja materialnopravne predpostavke za ugotavljanje nepoštenosti pogodbenega pogoja, ki so v Direktivi ubesedene v členu 3(1). O vprašanju nepoštenosti pogodbenega pogoja iz 24. člena ZVPot in s tem povezanim vprašanjem ničnosti kreditne pogodbe (23. člen ZVPot) je zato treba odločiti upoštevaje odgovor SEU v zgoraj navedeni zadevi Višjega sodišča v Mariboru.

7.Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

8.Postopek se bo nadaljeval po odločitvi SEU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 246/2025.

9.Zoper predmetni sklep o prekinitvi postopka imajo stranke v skladu z 211. členom Zakona o pravdnem postopku pravico do pritožbe, pri čemer pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

-------------------------------

Mednarodne Pogodbe

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - člen 267, 267/1, 267/3

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 211

Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 113a, 113a/3

Zakon o ustavnem sodišču (1994) - ZUstS - člen 23, 23/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.