Jedro

V primeru civilne delitve se višina izplačila določi glede na ustrezni delež vrednosti nepremičnine po stanju ob njegovi delitvi. Ureditev, po kateri se vrednost nepremičnin ugotovi po tržni ceni na dan cenitve, je logična, saj je predmet delitve lahko le tisto premoženje oziroma toliko vredno premoženje, kot obstaja ob delitvi.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izrek o stroških pravilno glasi: „Nasprotna udeleženka je dolžna povrniti predlagatelju 307,83 EUR skupnih stroškov.“ Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne in se v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnine, ki spadajo v skupno premoženje predlagatelja in nasprotne udeleženke (in ki jih je sodišče prve stopnje posebej navedlo v izreku sklepa) razdružijo tako, da prejeme nasprotna udeleženka namesto svojega solastniškega deleža v izključno last in posest vse nepremičnine, ki so predmet razdružitve, v zameno za predlagateljev 26-odstotni delež na teh nepremičninah pa je dolžna plačati predlagatelju 24.336,00 EUR, in sicer v roku 3 mesecev po pravnomočnosti tega sklepa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva pravnomočnosti izpodbijanega sklepa do plačila. Odredilo je še, da se sklep zaznamuje v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trebnjem pri nepremičninah, ki so predmet razdružitve.

Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožujeta oba udeleženca postopka. Predlagatelj navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko ni odločalo o stroških postopka, češ da njihovo povračilo ni bilo zahtevano. Pri tem se sklicuje na stroške, ki so nastali s pribavo cenitvenega poročila sodne izvedenke in cenilke, ki ji je sodišče s sklepom z dne 30.1.02007 odobrilo nagrado v skupnem znesku 367,20 EUR, pri čemer je predlagatelj kot predujem za izvedenko plačal skupno 100.000,00 SIT, tj. 417,30 EUR. Navaja, da je v svoji pripravljalni vlogi z dne 20.12.2005 izrecno navajal, da pristaja na angažma novega izvedenca gradbene stroke, katerega stroške pa naj krijeta nepravdni stranki vsaka do višine svojega solastniškega deleža. Iz navedenega torej izhaja, da je stroške uveljavljal, zaradi česar sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih stranke. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi zaradi bistvenih kršitev pravil nepravdnega postopka, saj sodišče ni uporabilo 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Zahteva tudi, da se mu povrne presežek plačanega predujma v višini 50,01 EUR. Priglaša stroške s pritožbo.

Nasprotna udeleženka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določbo 252. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s tem, ko izvedenki in cenilki ni dalo pravilnega napotka, naj o vrednosti nepremičnin odloča glede na stanje ob razvezi zakonske zveze med udeležencema, in ne na dan cenitve, kot je to storila cenilka. Med udeležencema je namreč nesporno, da je nepremičnino od ločitve naprej uporabljala in vanjo vlagala zgolj nasprotna udeleženka. Kolikor je nepremičnina vredna več, je zato izključno njen prispevek, ki ne more biti predmet razdružitve. Zaradi navedene kršitve pravil postopka je bilo nepravilno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Predlagatelj je na vročeno pritožbo odgovoril in predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča. Stroškov z odgovorom ne priglaša. Pritožba predlagatelja je utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa neutemeljena.

O pritožbi nasprotne udeleženke: Sodišče odloča o delitvi skupne lastnine upoštevajoč predloge udeležencev postopka ter materialnopravna določila 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in XIII. poglavja ZNP. Prvostopenjsko sodišče je zato v obravnavanem primeru glede na predlog udeležencev, da se nepremičnina deli civilno tako, da nasprotna udeleženka izplača predlagatelja, pravilno odločilo, da se višina izplačila določi glede na ustrezni delež vrednosti nepremičnine po stanju ob njegovi delitvi. Takšen način ugotavljanja vrednosti v postopku cenitve sta namreč pred sodiščem prve stopnje do prekluzije trditev predlagala oba udeleženca, nasprotna udeleženka pa je šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo navajala, da je tako ugotovljena vrednost nepremičnine večja zaradi njenih posebnih vlaganj. Relevantnost stanja v času odločitve o načinu delitve izhaja tudi iz XIII. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki v primeru sporazuma udeležencev glede cenitve premoženja napotuje na določbe poglavja o sodni cenitvi in prodaji, le-te pa smiselno na uporabo 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da se vrednost nepremičnin ugotovi po tržni ceni na dan cenitve. Takšna ureditev je navsezadnje tudi logična, saj je predmet delitve lahko le tisto premoženje oziroma toliko vredno premoženje, kot obstaja ob delitvi. Ker so bila torej v predmetnem postopku pravila nepravdnega postopka pravilno uporabljena, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), saj je njeno drugačno pritožbeno naziranje zmotno.

O pritožbi predlagatelja: Pritrditi pa je treba pritožbenim navedbam predlagatelja, da prvostopenjsko sodišče zmotno ni odločalo o povračilu skupnih stroškov postopka. Predlagatelj je namreč stroške z izvedencem dejansko uveljavljal v pripravljalni vlogi z dne 22.12.2005, o čemer se je pritožbeno sodišče prepričalo z vpogledom v spis na list. št. 6. Ker je bilo takšno uveljavljanje povračila stroškov tudi pravočasno, je pritožbeno sodišče prvostopenjski sklep spremenilo tako, da je predlagatelju v breme nasprotne udeleženke prisodilo 307,83 EUR. Znesek je izračunalo ob upoštevanju na prvi stopnji priznanih stroškov izvedenca (tj. 415,98 EUR) ter v skladu z določbo 126. člena ZNP, v skladu s katero solastniki trpijo skupne stroške postopka za delitev stvari in skupnega premoženja v sorazmerju z velikostjo svojih solastniških deležev. Glede na predlagateljev 26-odstotni delež na razdeljeni nepremičnini mu je zato prisodilo povračilo 74-odstotnega deleža skupnih stroškov. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je zato v tem delu ugodilo pritožbi in spremenilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZPP).

Morebitni presežek plačanega predujma lahko predlagatelj uveljavljala pri sodišču prve stopnje.

Pritožbene stroške je priglasil le predlagatelj.

O njih je odločeno na podlagi 1. odstavka 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške.