Jedro

Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanti, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Sicer pa obstoji načelna dolžnost sodišča, da predlagane dokaze izvede.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

18. 6. 2008 je sodišče prve stopnje prejelo tožbo zaradi ukinitve stikov in predlog za izdajo začasne odredbe, v katerih mati triletne K navaja, da je ugotovila, da je imela deklica po vrnitvi s stika z očetom poškodbe (vnetje?) v predelu spolovila. Ker je pri deklici opazila tudi posebnosti v obnašanju, je predlagala ukinitev stikov ter začasno odredbo z enako vsebino.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z 19. 6. 2008 začasno odločilo, da se stiki mladoletne K z očetom nehajo izvajati.

Na podlagi predloga za izdajo začasne odredbe nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje svoj sklep najprej spremenilo tako, da je začasno uredilo nenadzorovane stike med nasprotnim udeležencem in deklico (sklep s 6. 11. 2008), nato pa na podlagi tožničinega ugovora s sklepom z 29. 12. 2008 stike začasno uredilo tako, da potekajo enkrat tedensko po eno uro na Centru za socialno delo, v navzočnosti strokovnega delavca Centra za socialno delo.

Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje stike med deklico in nasprotnim udeležencem uredilo tako, da najprej poteka med njima 10 nadzorovanih stikov v prostorih Centra za socialno delo, po opravljenih desetih nadzorovanih stikih pa Center za socialno delo opravi oceno le-teh in ugotovi, ali so nadzorovani stiki še potrebni. Če bo ugotovil, da niso več potrebni, je sodišče uredilo stike enkrat tedensko popoldne po zaključku vrtca ter vsak drugi vikend od sobote od 9.00 ure do nedelje do 19.00 ure.

Pritožbeni razlogi, predlogi, in povzetek ključnih pritožbenih navedb Zoper tak sklep se pritožujeta obe pravdni stranki.

Pritožba nasprotnega udeleženca je nepopolna in (še) ni sposobna za obravnavanje, saj ni podpisana. Zaradi narave in nujnosti postopka je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice obravnavalo, četudi ni moglo hkrati obravnavati pritožbe nasprotnega udeleženca. Glede na naravo odločitve višjega sodišča (razveljavitev sklepa v celoti) pa je njegova pritožba (zoper odločitev o stroških postopka) postala brezpredmetna.

Predlagateljica v pritožbi navaja, da se sodišče opira na splošne ugotovitve izvedencev dr. T. in dr. Z., ki veljajo za vse deklice v K. starostnem obdobju in niso posebej individualizirane na ta primer. Sodišče je neutemeljeno in v škodo dekličinih pravic zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju ginekologinje dr. P. in onemogočilo ugotavljanje dejstva, ali je bila mladoletna predlagateljica s strani nasprotnega udeleženca spolno zlorabljena. Zaključek, da zaslišanje ginekologinje ne bi pripomoglo k boljši razjasnitvi dejanskega stanja, je napačen. V primerih spolnih zlorab običajno ni neposrednih dokazov, saj se vse dogaja za štirimi stenami, zato bi moralo sodišče uporabiti vsa možna dokazna sredstva, da ugotovi pravo stanje stvari.

Sodišče tudi samo v izpodbijanem sklepu potrjuje, da izvedencem niso bila postavljena vprašanja v smeri obstoja spolne zlorabe in da ni bila naloga izvedencev, da se opredelita do tega vprašanja. Sodišče je z neizvedbo potrebnih dokazov preprečilo razrešitev bistvenega vprašanja, zaradi katerega je bil ta postopek uveden, torej, ali je bila K. žrtev spolne zlorabe. Ker sodišče ni ugotavljalo, ali je do tega prišlo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, kar je onemogočilo pravilno uporabo materialnega prava, to je odločitev o tem, ali je potrebno deklico zaščititi.

Strokovni delavki svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše sta vrhunski strokovnjakinji s področja spolnih zlorab, kljub temu da nista sodni izvedenki. Z neposrednim zaznavanjem sta lahko ugotavljali značilnosti oziroma posledice spolne zlorabe pri deklici.

Izpodbijani sklep je tudi neizvršljiv in neprimeren ter za mladoletno predlagateljico škodljiv. Ni jasno, kakšna mora biti vsebina ocene CSD, na podlagi katere bo ta ocenil, da so nadzorovani stiki še nujni.

Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki se nanjo ni odvzal, vložil pa je vrsto drugih vlog, ki opisujejo, kako potekajo stiki med njim in deklico, kako se ga deklica zmeraj razveseli in si želi z njim še več stikov.

Pritožba predlagateljice je utemeljena.

Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je bil predlog za ukinitev stikov podan zato, ker je mati triletne deklice posumila, da je bila deklica v času stikov pri očetu izpostavljena spolni zlorabi. Le to je v konkretnem primeru razlog, zaradi katerega stiki med deklico in njenim očetom naj ne bi bili koristni. S sumom spolne zlorabe je torej začrtano odločanje sodišča o stikih v tej zadevi, saj sodišče prve stopnje tudi samo ni zaznalo, da bi bili stiki deklici lahko v škodo iz kakšnega drugega razloga.

Ravnanje sodišče prve stopnje, ki je mimo trditev predlagateljice izvedencema naložilo, da naj odgovorita na povsem splošni vprašanji: - ali so stiki mladoletne K. z očetom deklici v korist, - kako pogosto, kje, na kakšen način, naj se stiki izvajajo, če so v dekličino korist, popolnoma in nedopustno spregleda trditveno podlago predloga. Postavljanje izvedencev oz. vprašanj izvedencema mimo opisanih trditev udeležencev (prim. obrazložitev sodišča prve stopnje v drugem odstavku na 7. strani sodbe) je v tej zadevi predstavljalo izvajanje nepotrebnih dokazov. Šele ob ustnem zaslišanju sta se izvedenca opredeljevala do vprašanj, ki so srž tega postopka. Ob tem, ko je sodišče očitno štelo (prim. obrazložitev sodišča prve stopnje v drugem odstavku na 7. strani sodbe), da odgovor na vprašanja, povezana s sumom spolne zlorabe, ni naloga izvedencev, pravzaprav ni mogoče ugotoviti, katere od predlaganih dokazov v tej smeri je sodišče sploh izvedlo oz., ali se je s tem odločilnim dejstvom ukvarjalo ali ne in kaj je o (ne)obstoju spolne zlorabe zaključilo. Razlogi sklepa o tem odločilnem dejstvu nasprotujejo sami sebi in so nerazumljivi (14. točka 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) .

Pritožnica tudi utemeljeno poudarja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju ginekologinje dr. P, ki je deklico pregledala dan po tistem, ko je njena mati opazila domnevne poškodbe. Vprašanje, ali je bilo materino ravnanje, ki deklice ni peljala k zdravniku še isti večer, skrbno ali ne, ni vprašanje, ki bi lahko vplivalo na odločitev o (ne)izvedbi dokaznega predloga. Obstaja načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Ta dolžnost res ni neomejena. Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so predvsem: a.) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, b.) nerelevanti, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c.) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Dokaz z zaslišanjem ginekologinje, ki je deklico pregledala dan po zatrjevani poškodbi, ni niti nepotreben niti nerelevanten, pa tudi ne neprimeren za ugotavljanje odločilnih dejstev. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da zaslišanje ginekologinje ne bi moglo razjasniti dejanskega stanja. Takšna obrazložitev sodišča pa predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno in ni dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga.

Odločitev višjega sodišča in podlaga zanjo Pritožbeno sodišče je zaradi opisanega pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanja, da bo dokazni postopek izvedlo popolno. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbah 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 8. in 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP ter v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku. Razveljavitev (in ne morebiti sprememba, po tem ko bi pritožbeno sodišče kršitev odpravilo samo) temelji na določbah 1. odstavka 354. člena ZPP ter 1. odstavka 366. člena ZPP, ki ob odločanju o pritožbi zoper sklep izključuje uporabo določb o obravnavi pred sodiščem druge stopnje.

Napotki sodišču prve stopnje za nadaljnje delo Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku popolno izvesti dokazni postopek, ugotoviti, ali je treba izvedenski mnenji dopolniti v smislu predlagateljičinih navedb v predlogu, nato pa se jasno opredeliti do ključnega vprašanja - ali je do spolne zlorabe prišlo ali ne. Šele ko se bo opredelilo do tega odločilnega vprašanja, bo lahko pristopilo h konkretnemu odločanju o tem, ali so stiki za deklico koristni ali ne.

Pritožbeno sodišče se sicer strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da vprašanje kazenske (ne)odgovornosti nasprotnega udeleženca za odločitev o stikih ni bistvenega pomena. Ne glede na to pa si sodišče ne more zatiskati oči pred sumom spolne zlorabe in izvedencev mimo tega spraševati, ali so stiki med deklico in njenim očetom zanjo koristni.

Pritožbeno sodišče tudi poudarja, da bo moralo v vsakem primeru o načinu izvrševanja stikov odločiti sodišče. Svoje odgovornosti za določitev stikov in določitev načina izvrševanja le-teh se sodišče ne more razbremeniti tako, da Centru za socialno delo naloži, naj opravi oceno stikov in odloči, ali naj se nadzorovani stiki nadaljujejo tudi po obdobju, ki ga je določilo sodišče. O veljavnosti začasne odredbe Pritožbeno sodišče še dodaja, da je z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa podaljšana veljavnost začasne odredbe, kakršno je sodišče prve stopnje izdalo s sklepom z 29. 12. 2008. Stiki med deklico in nasprotnim udeležencem torej do odločitve sodišča prve stopnje o predlogu potekajo po 1 uro na teden, v navzočnosti strokovnega delavca Centra za socialno delo v prostorih Centra za socialno delo.

O vlogah nasprotnega udeleženca, vloženih po izdaji sklepa V zvezi z vlogami, ki jih je nasprotni udeleženec posredoval višjemu sodišču, pa mu je treba pojasniti, da o predlogih za izdajo začasne odredbe vselej odloča sodišče prve stopnje. Poleg tega sodišče poudarja, da morajo biti vloge in predlogi strank podpisani, nepodpisan predlog za izdajo začasne odredbe je nepopoln.