Jedro

Po določbi 451. člena ZPP lahko postopku v sporih majhne vrednosti (kot je obravnavani) tožena stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze samo v odgovoru na tožbo. Navedeno pomeni, da lahko tožena stranka v svoji vlogi, ki sledi odgovoru tožeče stranke na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, odgovarja zgolj na navedbe tožeče stranke v prej navedeni pripravljalni vlogi. Po 453. členu ZPP pa je sankcija za ravnanje stranke, ki nasprotuje določilom 451. in 452. člena ZPP, ta, da sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne sme upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka mora v roku 8 dni povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v I. točki izreka razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 2.023,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2016 dalje do plačila ter znesek 941,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 12. 2016 dalje do plačila, v II. točki izreka pa toženi stranki naložilo povrnitev 680,32 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka, ki predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne kot neutemeljen, zgolj podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno obravnavanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in predlaga naložitev povračila stroškov pritožbenega postopka toženi stranki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožeča stranka zaradi prenosa podjetja samostojnega podjetnika na novoustanovljeno kapitalsko družbo kot univerzalni pravni naslednik vstopila v vsa pravna razmerja podjetnika (tč. 9 obrazložitve izpodbijane sodbe). Ti razlogi so sposobni preizkusa, niso nejasni, niti si niso v nasprotju. Pritožbeni očitek, da sodišče ni podalo utemeljenih razlogov glede aktivne legitimacije tožeče stranke ter da so zato ostala odločilna dejstva neobrazložena, je neutemeljen, kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni podana.

7. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je sodišče preslišalo opozorilo tožene stranke, da tožeča stranka glede aktivne legitimacije ni pravočasno navedla ustreznih trditev in predlagala dokazov. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, iz navedbe tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, ni razvidno, da bi uveljavljala ugovor aktivne legitimacije. Tožena stranka je ugovor aktivne legitimacije podala šele v odgovoru na tožbo, zaradi česar se je tožeča stranka do njega lahko opredelila šele v prvi pripravljalni vlogi. Po presoji pritožbenega sodišča je stališče sodišča prve stopnje o pravočasnosti pojasnil in predloženih dokazil tožeče stranke logično, razumljivo in prepričljivo (tč. 8. obrazložitve izpodbijane sodbe). Očitek sodišču prve stopnje, da je kršilo dolžnost opredelitve, je neutemeljen, zato tudi nista podani uveljavljeni procesni kršitvi. Za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ne gre tudi zato, ker tožena stranka sodišču ne očita, da bi listinskemu (dokaznemu) gradivu v spisu pripisalo napačno vsebino.1

8. Po določbi 451. člena ZPP lahko postopku v sporih majhne vrednosti (kot je obravnavani) tožena stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze samo v odgovoru na tožbo. Navedeno pomeni, da lahko tožena stranka v pripravljalni vlogi zgolj odgovarja na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (četrti odstavek 452. člena ZPP). Po 453. členu ZPP pa je sankcija za ravnanje stranke, ki nasprotuje določilom 451. in 452. člena ZPP, ta, da sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne sme upoštevati.2 Na ta pravila je bila tožena stranka tudi opozorjena.

9. Tožena stranka zato v pritožbi zmotno meni, da v odgovoru na tožbo ni bila dolžna podati vseh svojih ugovorov. Tožeča stranka je vse navedbe glede naročila storitev in njihovi opravi, potrebne za sklepčnost tožbenega zahtevka, podala že v dopolnitvi tožbe. Tožena stranka pa je v odgovoru na dopolnitev tožbe navedla, da je sporna računa izdal K. s. p. in ne tožeča stranka. Toženi stranki je bilo torej znano, na katere storitve in na katero razmerje se tožbeni zahtevek nanaša, zato je imela možnost vse svoje ugovore podati že v odgovoru na dopolnitev tožbe. Konkretiziranih trditev, razen tistih, ki temeljijo na napačnem razumevanju določb 451. do 453. člena ZPP (gl. zgoraj), zakaj tega ne bi mogla, pritožnica ni podala. Sodišče prve stopnje zato drugih ugovorov tožene stranke, razen ugovora aktivne legitimacije, pravilno ni upoštevalo, saj so bili podani prepozno. To velja tudi glede (pavšalnega) ugovora, da storitve niso bile v celoti opravljene (v pripravljalni vlogi z dne 19. 11. 2019), kot tudi glede navržene trditve, da so bila z avansom v višini 5.000,00 EUR plačana vsa izvedena dela (v pripravljalni vlogi z dne 11. 1. 2020). Sodišče prve stopnje torej toženi stranki ni kršilo pravice do izjave, temveč je ravnalo v skladu s 453. členom ZPP. Že iz tega razloga ni utemeljen pritožbeni očitek procesnih kršitev iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Pritožnica glede tega tudi ne more uspeti s sklicevanjem na sodno prakso, saj ne gre za podobne primere. V zadevi II Cpg 1333/2016 tožeča stranka v tožbi ni navedla sklepčnih trditev, v preostalih dveh citiranih zadevah (I Cp 664/2012, II Cpg 1276/2013) pa gre pa za dopolnitev navedb tožeče stranke (ne pa nove ugovore toženke) ter za izjemi, ki sta bili posebej obrazloženi.

11. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki glede napačno ugotovljenega datuma plačila zneska 5.000,00 EUR, saj je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo datum 5. 10. 2016 kot datum zapadlosti računa št. 58-16 z dne 20. 9. 2016 in ne kot datum plačila zneska 5.000,00 EUR. Glede na to, da je tožeča stranka zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti le od neplačanega dela računa, pa datum (delnega) plačila niti ni bil relevanten.

12. Sodišče prve stopnje je tudi materialno pravo pravilno uporabilo s tem, ko je toženi stranki na podlagi 619. člena OZ neplačani znesek naložilo v plačilo. Pritožbeno sodišče je po tem, ko je izpodbijana sodba prestala tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. ZPP), na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke in izpodbijano sodbo potrdilo.

13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ob upoštevanju Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) in vrednosti točke 0,60 EUR ti glede na vrednost spornega predmeta obsegajo nagrado za odgovor pritožbo v višini 375 točk (1. točka tar. št. 21 OT) oz. 225,00 EUR, materialne stroške v višini 2% od nagrade v višini 7,5 točk oz. 4,50 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), kar skupaj znaša 229,50 EUR ter 22% DDV, kar vse skupaj znaša 279,99 EUR. Pregled listin in sestanek s stranko, ki sta potrebna za sestavo odgovora na pritožbo, ne moreta predstavljati samostojne storitve (tar. št. 39 OT), zato je nagrada za to opravilo že vsebovana v nagradi za pritožbo.3 1 Prim. Zobec J. v Ude L. idr., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije; GV Založba, Ljubljana 2009, str. 313 in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 235/2015 z dne 22. 12. 2016. 2 Prim. N. Betetto v Ude L. idr., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije; GV Založba, Ljubljana 2009, str. 715 do 718 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cpg 1333/2016 z dne 18. 4. 2017. 3 V zvezi z obvezno razlago oz. pojasnilom Odvetniške zbornice k tar. št. 39 OT pritožbeno sodišče pojasnjuje, da na takšno razlago oz. pojasnila sodišče ni vezano (prim. Sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I Up 996/2005 z dne 14. 9. 2005 in I Ips 345/2005 z dne 13. 4. 2006).