Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Le tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, smiselno v (predhodnem) postopku zaradi insolventnosti, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko tej stranki kot intervenient pridruži. S sklicevanjem na pogajanje z dolžnikom o njegovi dokapitalizaciji pa pritožnik smiselno zatrjuje neko bodoče materialnopravno razmerje z dolžnikom, to pa ne zadostuje za verjeten izkaz njegovega pravnega interesa za stransko intervencijo.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.
1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo stransko intervencijo družbe L. d.d. na strani dolžnika, nad katerim je predlagan stečajni postopek.
2. Zoper navedeni sklep se je družba L. d.d., pravočasno pritožila, uveljavljala pa je bistvene kršitve določb postopka in posledično zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli njeno stransko intervencijo na strani dolžnika.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica neutemeljeno uveljavlja bistveno postopkovno kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker naj bi bilo o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar navaja sodišče o vlogah leasingodajalca, dolžnika in stranskega intervenienta pri leasing pogodbi in navedbah pritožnice o tem na naroku dne 18.6.2013. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče sicer te vloge res pomešalo, kljub pravilnemu razumevanju vlog leasingodajalca, dolžnika kot leasingojemalca in pritožnika kot upnika dolžnika pa zaključek o izkazanem zgolj ekonomskem interesu ne bi bil nič drugačen. Z utemeljevanjem pritožnikove stranske intervencije na strani dolžnika s tem, da bi v primeru stečaja nad dolžnikom leasingodajalec odstopil od leasing pogodb, katerih predmeti dolžniku ustvarjajo bistven denarni tok in s tem možnost, da upniki sčasoma pridejo do celotnega poplačila, pritožnik v prvostopenjskem postopku kot upnik utemeljuje zgolj svoj ekonomski interes, ne pa pravnega. Tudi sicer pa je njegova teza o leasingodajalčevem odstopu od pogodb zgolj hipotetična.
5. Po prvem odstavku 200. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP lahko vsaka stranka intervenientu oporeka pravico do udeležbe v postopku in predlaga, naj se intervencija zavrne; sodišče pa lahko tudi brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes intervenienta. Le tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, smiselno v (predhodnem) postopku zaradi insolventnosti (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP), ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko tej stranki kot intervenient pridruži (prvi odstavek 199. člena ZPP). Ta pravni interes mora intervenient izkazati z določenim materialnopravnim razmerjem do stranke, ki se ji pridružuje, ki bi v primeru pravnih posledic sodne odločbe, v obravnavanem primeru torej začetka stečajnega postopka, lahko posredno vplival na njegov pravni položaj. S sklicevanjem na pogajanje z dolžnikom o njegovi dokapitalizaciji pa pritožnik smiselno zatrjuje neko bodoče materialnopravno razmerje z dolžnikom, to pa ne zadostuje za verjeten izkaz njegovega pravnega interesa za stransko intervencijo. Drugače povedano: tudi, če bi pritožnik v prvostopenjskem postopku izkazal pogajanje z dolžnikom o dokapitalizaciji dolžnika, pritožnik s tem ne more utemeljiti pravnega interesa za svojo intervencijo na strani dolžnika. Tako se pokaže, da njegov predlog stranske intervencije ni sklepčen, saj je z njim utemeljeval zgolj ekonomski interes, ne pa pravnega.
6. Že iz tega razloga so neupoštevni pritožbeni očitki o kršitvi drugega odstavka 214. člena ZPP in bistveni postopkovni kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker dokazovanje dejstev, iz katerih pravni interes ne izhaja, ni potrebno.
7. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
8. Izrek o pritožnikovih pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in je posledica pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.