Jedro

V obravnavanem primeru je prosilec želel spremembo dogovora, sklenjenega s sodno poravnavo, zato bi morala toženka presoditi, ali verjetno obstajajo razlogi za spremembo tega dogovora v postopku za varstvo koristi otroka (7. oddelek ZNP-1), torej ali bi imel prosilec glede na razloge, ki bi jih navedel v tem postopku verjetne izglede za uspeh in bi sodišče sledilo njegovim razlogom za spremembo tega dogovora oziroma izdajo za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 1249/23 z dne 27. 2. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Novem mestu, organ za brezplačno pravno pomoč je prosilcu A. A. dodelil redno brezplačno pravno pomoč, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev predloga in predloga za izdajo začasne odredbe v postopku zaradi zaupanja otroka v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov na prvi stopnji. Brezplačno pravno pomoč je dodelil od 12. 12. 2023 dalje ter določil za izvajanje brezplačne pravne pomoči Odvetniško družbo B. V obrazložitvi navaja, da dodelitev ni sporna glede na določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), zato je organ presojal tudi dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP, ter v zvezi s tem navedel, da prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč za postopek za spremembo odločbe in za izdajo začasne odredbe glede dodelitve otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo, določitev preživnine in stikov. Za prosilca je pomembno, da se udeležuje postopka z odvetnikom, saj sam nima pravnega znanja, poleg tega je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj in ni očitno nerazumna.

2.Tožnik v tožbi navaja, da odločitev pristojnega organa ni pravilna in ne zasleduje namena BPP. V zadevi ni sporno zakaj je prosilec zaprosil za BPP, vendar je organ pri presoji objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP zgolj navedel, da prosilec le-tega izpolnjuje, in mu zaprošeno BPP dodelil, pri čemer je zgolj prepisal določbo 24. člena ZBPP, ne da bi ugotavljal dejanske okoliščine konkretnega primera, ki bi izpolnjevale abstraktni zakonski dejanski stan. Izpodbijane odločbe se tako ne da preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka, ki terja odpravo odločbe. Opozarja na 197. člen Družinskega zakonika (DZ), ki se nanaša na spremembo dogovora v zvezi z določeno preživnino, za kar je prosilec zaprosil za BPP, vendar iz izpodbijane odločbe razlogi za spremembo dogovora, v smislu te določbe sploh ne izhajajo, prav tako pa ni razlogov za spremembo dogovora navajal prosilec v svoji prošnji, čeprav je v skladu s 140. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) stranka tista, ki je dolžna v zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP, navesti dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo za BPP, da bi organ lahko ocenil verjetnost uspeha. Iz listin v spisu tudi ne izhaja, da bi bila v zadevi izpolnjena procesna predpostavka kot jo določa 203. člen DZ, tega ni navedel ne prosilec niti organ tega ni ugotavljal. Tudi sam prosilec ni navedel, organ pa ne ugotavljal, da bi bile morebiti podane okoliščine v smislu prvega odstavka 203. člena DZ, ki dopuščajo izjemo od sicer obvezne udeležbe na predhodnem svetovanju. Namreč prosilec bi s predlogom za spremembo dogovora uspel le, če bi predlogu priložil dokazilo pristojnega CSD, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oziroma tega ne bi moral predložiti le, če bi izkazal določene izjeme. Izkazani tudi niso razlogi s katerimi bi bil lahko uspešen z izdajo začasne odredbe. Obrazložitev torej nima vseh pravno odločilnih dejstev kot to določa 214. člen ZUP. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa vrne zadevo v ponovni postopek.

3.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi ter njenih dejanskih in pravnih razlogih, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe.

4.Stranka z interesom v tem postopku v odgovoru na tožbo navaja, da je prosilec vložil predlog za spremembo dogovora, ker je na strani nasprotne udeleženke prišlo do takšne življenjske situacije oziroma razmer, da le-te ne predstavljajo okolja, ki bi bilo koristno za razvoj in vzgojo mladoletne hčerke. Spremenil se je obseg nematerialne skrbi za mladoletno hčerko in materialne skrbi. Prilaga kopijo predloga za izdajo začasne odredbe ter zapisnik CSD, iz katerih izhajajo dejstva in okoliščine, zaradi katerih je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljena. Utemeljena je tudi procesna predpostavka, ki jo določa 203. člen DZ.

5.Tožba je utemeljena.

6.Predmet upravnega spora je odločitev organa za BPP, da se prosilcu dodeli redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev predloga in predloga za izdajo začasne odredbe v postopku zaradi zaupanja otroka v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov na prvi stopnji.

7.Organ za BPP je odločitev oprl na ugotovitev, da prosilec izpolnjuje pogoj materialnega položaja in vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Tožnik pa ugovarja, da iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi, iz katerih bi izhajalo, da je vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP izpolnjen, zaradi česar ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

8.V 24. členu ZBPP je določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

9.V tretjem odstavku 24. člena ZBPP pa je določeno, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10.Glede na navedeno bi organ svoj zaključek, da prosilec izpolnjuje vsebinski pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, moral utemeljiti z razlogi, glede katerih ima prosilec verjetne izglede za uspeh, ter z razlogi, glede na katere je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

11.Glede na tožbene razloge je sporno predvsem, ali je organ obrazložil, glede na 24. člen ZBPP, ali ima prosilec verjeten izgled za uspeh s predlogom za spremembo dogovora glede zaupanja otroka v vzgojo in varstvo, določitev stikov in preživnine, sklenjen s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. I N 48/2023 in začasno odredbo. Sodišče mora pritrditi tožniku, da je organ v izpodbijani odločbi zgolj prepisal določbo 24. člena ZBPP, ne da bi sploh ugotavljal dejanske okoliščine konkretnega primera, ki bi zapolnjevale abstraktni dejanski zakonski stan v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje, da je tožnik zaprosil za vložitev predloga v nepravdnem postopku (ZNP-1), v katerem sodišče ureja razmerja med udeleženci, ne odloča pa o njihovih zahtevkih, zato ni mogoče govoriti o uspehu v družinskem postopku ter da morebitnega uspeha v postopku s predlogom in s predlogom za izdajo začasne odredbe organ za brezplačno pravno pomoč ne bi mogel ugotavljati, saj tega ne ugotavlja niti sodišče v tem postopku. Vendar sodišče s takim razlogovanjem ne soglaša. Prvi odstavek 23. člena ZNP-1 določa, da mora predlog vsebovati opis razmerij oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, kot jih Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa za tožbo. Že iz navedene določbe izhaja, da mora predlog v nepravdnem postopku predlagatelj obrazložiti, navesti razmerje oziroma stanje o katerem naj sodišče odloči, enako dejstva, ki so pomembna za odločitev in dokaze za svoje navedbe, in koliko predlagatelj ne izkaže razlogov za oblikovanje razmerja, bo sodišče predlog zavrnilo. V obravnavanem primeru je prosilec želel spremembo dogovora, sklenjenega s sodno poravnavo, zato bi morala toženka presoditi, ali verjetno obstajajo razlogi za spremembo tega dogovora v postopku za varstvo koristi otroka (7. oddelek ZNP-1), torej ali bi imel prosilec glede na razloge, ki bi jih navedel v tem postopku verjetne izglede za uspeh in bi sodišče sledilo njegovim razlogom za spremembo tega dogovora oziroma izdajo za izdajo začasne odredbe (glej 100. člen ZNP-1).

12.Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na vpogled v vpisnik Okrožnega sodišča v Novem mestu in vpogled v spis II N 352/2023, vložen predlog in predlog za izdajo začasne odredbe in meni, da iz navedenega izhaja, da je prošnja iz razlogov, ki iz vpogledanega izhajajo, še toliko bolj utemeljena, in da so izpolnjeni pogoji 24. člena ZBPP. Sodišče presoja obrazložitev izpodbijane odločbe, ter navedbo v odgovoru na tožbo ne more upoštevati, glede na določbe ZUS-1. Ugotavlja pa, glede na zgoraj navedeno, da organ svojega zaključka o tem, da prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, ni obrazložil z uporabo prvega in tretjega odstavka tega člena.

13.Glede na navedeno v obrazložitvi izpodbijane odločbe dejansko stanje v materialnopravno bistvenih točkah ni obrazloženo, zato se materialne zakonitosti izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kot očita tožnik, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

14.Ker v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi četrtega odstavka in v smislu petega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ vezan na stališče sodišča, podana v tej sodbi. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker so se stranke glavni obravnavi na podlagi 279.a člena ZPP odpovedale.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3

Pridruženi dokumenti:

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.