Jedro

Kadar je stroškovno pomemben del sojenja namenjen ugotavljanju pravnega temelja, je potrebno pri oceni uspeha v postopku upoštevati tako uspeh strank po temelju kot tudi po višini.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških (IV. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 2.788,00 EUR, nadomesti z zneskom 3.467,2 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne, sodba sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Toženka je dolžna tožnici v 15-ih dneh od prejema te sodbe povrniti stroške tega pritožbenega postopka v višini 114,73 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 20. 6. 2017: - odločilo, da je dolžna toženka tožnici v petnajstih dneh plačati znesek 36.490,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2013 do plačila (točka I izreka), - odločilo, da se v preostanku (nad zneskom 36.490,00 EUR do zneska 46.999,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2013 dalje do plačila) tožbeni zahtevek zavrne (točka II izreka), - zavrnilo zahtevek na plačilo mesečne rente 50,00 EUR od 1. 12. 2013 dalje do vsakega 10. za tekoči mesec brezobrestno, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka), - odločilo, da je dolžna toženka tožnici v petnajstih dneh plačati pravdne stroške v višini 2.788,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila (točka IV izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo ustrezno spremeni (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da je za pretrpljene fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem vtoževala 16.000,00 EUR in navaja, kaj je v zvezi s tem zatrjevala, oziroma kaj naj bi ugotovil izvedenec. Upoštevaje ugotovitve sodišča in zatrjevanje izvedenca ter glede na njene trditve meni, da bi ji moralo sodišče za pretrpljene fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem (z ozirom na vse okoliščine primera, zdravstveno dokumentacijo in izvedeniško mnenje) prisoditi najmanj 15.000,00 EUR odškodnine ali 3.000,00 EUR več. V nadaljevanju pojasnjuje, kakšne vidne posledice so ji ostale. Glede na njena leta in vidne posledice bi ji moralo sodišče iz naslova skaženosti prisoditi vsaj 1.000,00 EUR več. Izpostavlja, da je bila poškodovana kot relativno mlada, saj je bila ob škodnem dogodku stara šele okoli 40 let, kar danes ni pretirana starost, in je bila kot vsaka ženska rada popolna, kar ji sedaj ni več mogoče. Pritožuje se tudi zoper del neprisojene odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Pojasnjuje, da je iz tega naslova vtoževala 16.500,00 EUR. Glede na to, da ni več sposobna za osemurno delo, in vse prikrajšanosti (ki jih konkretno opredeljuje) bi ji moralo sodišče iz tega naslova prisoditi vsaj 16.000,00 EUR. Skupaj se pritožuje za neprisojenih 5.000,00 EUR. V nadaljevanju se sklicuje na specifiko svoje mladosti in na katastrofalne posledice, ki jih trpi. S prisojo še vsaj 5.000,00 EUR bi bila odškodnina za vso pretrpljeno škodo potem kolikor toliko pravična. Toženka je osporavala tako temelj kot tudi višino njenega zahtevka. Po temelju, v zvezi s katerim je bilo potrebno angažirati izvedenca iz varstva pri delu, je uspela z dokazovanjem 100 %. Prav tako je v precejšnjem delu uspela tudi po višini, zaradi česar bi ji moralo sodišče priznati vse vtoževane stroške. Poudarja, da je skupaj uspela najmanj okoli 87 %.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljen obseg nepremoženjske škode, ki ga je zaradi dogodka utrpela tožnica, prisodilo primeren znesek odškodnine (s katero bo kot zadostno satisfakcijo dosežen namen iz določbe 179. člena OZ1), svojo odločitev pa je tudi konkretno (jasno) in hkrati prepričljivo obrazložilo. Ustreznost je podana tako z vidika odškodnine prisojene za posamezne oblike (to je iz naslova nevšečnosti tekom zdravljenja in telesnih bolečin, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter skaženosti) nepremoženjske škode, upoštevaje skupno prisojeni znesek pa tudi glede na celoten obseg utrpljene nepremoženjske škode.

6. Pritožnica ugotovitvam sodišča prve stopnje o obsegu in intenzivnosti nepremoženjske škode niti ne oporeka, meni pa, da bi ji morala biti (glede na te ugotovitve, izvedene dokaze oziroma njene trditve) po posameznih postavkah prisojena še višja odškodnina. Vendar pa v zvezi s tem ne opredeli nobenih konkretnih razlogov (niti morebitne relevantne sodne prakse), ki bi vzbudili dvom (pomislek) v pravilnost (ustreznost) s strani sodišča prve stopnje prisojene višine odškodnine. Zgolj poudarjanje (vztrajanje), da ji gre glede na utrpljeno (oziroma s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno) nepremoženjsko škodo (še) višja odškodnina, pa v tem oziru ne zadošča.2

7. Upravičeno pa pritožba graja stroškovno odločitev. V konkretnem primeru je toženka ugovarjala tako temelju kot višini tožbenega zahtevka, zaradi česar so v obeh ozirih zaradi potrebnega izvajanja dokazov nastali znatni pravdni stroški.3 Da je bil tudi ugotavljanju obstoja temelja tožbenega zahtevka namenjen pomemben del sojenja v postopku na prvi stopnji, je razvidno navsezadnje iz obsega temu namenjene obrazložitve v izpodbijani sodbi. Kadar je temu tako,4 pa je potrebno pri oceni uspeha v postopku upoštevati tako uspeh strank po temelju kot tudi po višini. Neutemeljeno je zato sodišče prve stopnje uspeh pravdnih strank presojalo samo glede na višino, pri čemer je ugotovilo, da je tožnica v tem oziru uspela (zaokroženo) 75%. Upoštevaje oboje (torej tako temelj kot višino) tožničin uspeh v postopku na prvi stopnji znaša 87,5 %, toženkin pa 12,5%. Glede na s strani sodišča prve stopnje ugotovljen obseg stroškov, ki so pravdnima strankama nastali v postopku na prvi stopnji (tem ugotovitvam pritožba ne oporeka), je tožnica (v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP5) upravičena do povrnitve zneska 3.628,00 EUR, toženka pa 160,8 EUR. Po pobotanju medsebojnih obveznosti je dolžna toženka tožnici plačati 3.467,2 EUR stroškov postopka na prvi stopnji. V skladu z navedenim je bilo pritožbi delno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških (IV. točka izreka) spremeniti (358. člen ZPP) tako, da se znesek 2.788,00 EUR nadomesti z zneskom 3.467,2 EUR.

8. Ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo v preostalem kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP). Tožnica je v pritožbenem postopku uspela (delno) le zoper stroškovno odločitev, medtem ko je bila s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari v celoti neuspešna. Zato je iz naslova stroškov pritožbenega postopka upravičena (prvi in drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP) le do povračila nagrade za postopek po Tar. št. 3220 ZOdvT6 v znesku 50,00 EUR (in 22% DDV), izdatkov za fotokopiranje (Tar. št. 6000 ZOdvT) v priglašeni višini 0,60 EUR (in 22% DDV), do povračila poštnine v višini 20,00 EUR (Tar. št. 6002 ZodvT) in takse za pritožbo (v skladu s Tar. št. 30010 ZST-17) v višini 33,00 EUR, kar skupaj znaša 114,73 EUR.

1 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami. 2 Ker gre z ozirom na ugotovitve sodišča prve stopnje (glej 19. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) pri tožnici za trajno prizadetost zunanjosti majhne stopnje (v postopku angažirani izvedenec medicinske stroke pa je v mnenju z dne 6. 2. 2017 navedel, da je njena skaženost po opeklini minimalna), v ustreznost odškodnine prisojene iz naslova skaženosti pomisleka ne vzbudi niti njeno pritožbeno poudarjanje, da je bila ob škodnem dogodku stara šele okoli 40 let in da je bila kot vsaka ženka (kar ji sedaj ni več mogoče) rada popolna. Kljub resnosti poškodb in posledic, ki jih je zaradi škodnega dogodka tožnica utrpela, ni moč slediti niti pritožbenim trditvam, da naj bi bile pri njej podane katastrofalne posledice (oziroma da naj bi šlo za katastrofalno škodo). Vrhovno sodišče RS je v sodbi II Ips 248/2008 z dne 26. 5. 2011 poudarilo, da je katastrofalna škoda (po sodni praksi) tista škoda, ki v največjem obsegu onemogoča normalne življenjske aktivnosti (na primer tetraplegija in podobne poškodbe). O čem takem pa v konkretnem primeru ni moč govoriti. 3 Predvsem s postavitvijo ustreznih izvedencev. 4 Glej tudi VSL sklep II Cp 2980/2009 z dne 12. 5. 2010. 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami 6 Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s kasnejšimi spremembami), ki ga je potrebno v predmetnem postopku uporabiti v skladu z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015, s kasnejšimi spremembami). 7 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami.