Jedro

Ker pritožnik ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zatrjevane neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje pa Vrhovno sodišče ni ugotovilo, pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji ni mogoče ugoditi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna obračunati in izplačati tožniku premalo izplačane plače za čas od septembra 2004 do septembra 2005, razliko 13. plače v decembru 2004 z davki in prispevki in razliko v odpravnini v znesku 587.000,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi in plačati odmerjene stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo glede stroškov postopka, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu zamudno sodbo potrdilo. Sklenilo je, da se revizija glede odločitve o plačilu razlike v odpravnini ne dopusti.

Zoper sklep sodišča druge stopnje, da ne dopusti revizije, je tožena stranka vložila pritožbo. Navajala je, da niso bile izpolnjene zakonske zahteve za izdajo zamudne sodbe in navajala razloge za tako stališče. Navajala je tudi, da Vrhovno sodišče še ni odločalo o pravnem vprašanju za primer, da se stranka odzove vabilu na obravnavo, nato pa sodišče na naroku določi nov datum za glavno obravnavo. Zato so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije. V obrazložitvi je navedla tudi, da izpodbijana odločitev nasprotuje odločitvi v sodbi VDSS VDS03452. Sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, za primer, da ji ne ugodi, pa naj se pritožbo šteje kot revizijo, v kateri tožena stranka uveljavlja opisane revizijske razloge "napačne" uporabe materialnega prava in kršitve določil postopka.

Pritožba je bila ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena in v povezavi z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V izreku izpodbijanega sklepa je izrecno navedeno, da se revizija ne dopusti v delu, ki se nanaša na plačilo razlike v odpravnini. Zato se tudi pritožba lahko nanaša samo na ta del odločitve.

Vrednost spornega predmeta se ugotavlja po določbah ZPP. Ta v drugem odstavku 41. člena določa, da se v primeru, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, določi vrednost vsakega posameznega zahtevka. Plača in odpravnina nimata niti iste dejanske niti pravne podlage. Zato je glede tega dela načelna odločitev sodišča pravilna.

Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bil dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

Treba je upoštevati, da iz zakonskega besedila ne izhaja, da se z določbo 32. člena ZDSS-1 uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje. Pritožba je dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu. Pritožba ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Zatrjuje neenotnost v praksi sodišča druge stopnje, ki pa je Vrhovno sodišče ni ugotovilo. V citirani sodbi (sodba VDSS, opr. št. Pdp 1384/2004 z dne 9.2.2006) je navedena celotna norma 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) v prvem in drugem odstavku, izpodbijana sodba pa ne citira drugega odstavka 73. člena, ampak ga samo uporabi v delu (odločba sodišča prve stopnje), kjer izrecno ugotovi, da je pravna podlaga za plačo splošna kolektivna pogodba. Zato pritožbi tožene stranke ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, zato je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.