Jedro

Splošni pogoji niso neveljavni, če je na podlagi vsebovane tabele ocene končne škode mogoče že ob nastanku škode izračunati končno zavarovalno vsoto - višino škode.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sodbo P 405/2012 z dne 26. maja 2014 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke po katerem bi naj bila tožena dolžna plačati tožeči znesek 35.996,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 6. 2009 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Tožnik je s tožbo zahteval popolno odškodnino za škodo na hmeljišču, katero je utrpel dne 6. 6. 2009 in jo je prijavil dne 11. 6. 2009. Tožniku ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ni bilo pojasnjeno, da je pogodba sklenjena pod spremenjenimi splošnimi in posebnimi pogoji za zavarovanje hmelja PG-plo-hm/09-2. Ti spremenjeni pogoji pa pomenijo za tožnika prikrajšanje na povračilu utrpele škode, zato so brezpredmetni in neveljavni. Tožnik je upravičen do povračila škode po zavarovalni pogodbi brez sporne tabele, ki je sestavni del posebnih pogojev. Sodišče prve stopnje pa je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, na osnovi police št. 0772133680-9, da je na polici navedeno, da je pogodba sklenjena pod pogoji in klavzulami PG-plo/09-2, PG-plo-hm/09/2 in PG-plo-vihar/09/2. Te pogoje pa je tožnik dobil skupaj s polico. V polici z dne 4. 5. 2009 je navedeno, da je sklenjena pod temi pogoji in da je zavarovanec te pogoje prejel. Tožnik je polico podpisal in je bil z njimi seznanjen. Od povprečno skrbne pogodbene stranke pa sodišče pričakuje, da se je s pogoji, ki so del zavarovalne pogodbe, seznanila in da podpiše polico, ko pogoje prebere. Če stranka tega ni storila in je polico podpisala, ne da bi se seznanila z vsebino pogojev, nosi sama posledice svojega neskrbnega ravnanja. Po splošnih in posebnih pogojih se škoda na hmelju zaradi viharja ocenjuje na osnovi deležev oziroma števila odtrganih vodil. V 8. členu je natančneje določeno, da se zavarovalnina za škodo, ki je nastala v fazi razraščanja hmelja zaračuna na osnovi ugotovljene predvidene škode in tabele s hrbtne strani teh posebnih pogojev in 10. člena splošnih pogojev za zavarovanje posevkov in plodov. Zavarovalnina za škodo, ki je nastala v fazi od cvetenja do spravila pridelkov pa se izplača v skladu z 10. členom splošnih pogojev. Na hrbtni strani posebnih pogojev, ki so veljali v letu 2009 je izračun predvidene končne škode po toči glede na višino trte in procenta odbitih vrhov hmelja. Pri tožniku je bila po prijavi toče opravljena predcenitev škode in na podlagi te je škoda ocenjena v različnih odstotkih na posameznih parcelah in sicer od 0 - 88 %. V avgustu pa je bila narejena dokončna cenitev, ki je na drugi strani zapisnika in kjer je škoda ocenjena v precej nižjem odstotku. Na podlagi tožnikove izpovedbe je sodišče ugotovilo, da takrat ogled ni bil opravljen, pač pa je cenilec dokončno škodo ocenil na podlagi prvotne cenitve in tabele. Tudi iz odgovora zavarovalnice z dne 25. 8. 2009 izhaja, da je končna cenitev narejena na podlagi predcenitve, to je v členu 7 posebnih pogojev opisanega postopka za ugotavljanje in ocenitev škode v fazi razraščanja hmelja, ob uporabi tabele glede na odstotek odbitih vrhov hmelja. Sodišče je nadalje presodilo, da ti posebni in splošni pogoji niso nični ali nemoralni. Stranki sta v zavarovalnih pogojih določili način ugotavljanja škode, ki ni v nasprotju z moralo, prisilnimi predpisi in namenom zavarovanja. Ker je sodišče ugotovilo, da pogodbena določila o načinu in ocenitvi škode niso neveljavna, je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. V pritožbi trdi, da mu toženka ni izplačala celotne obveznosti po zavarovalni pogodbi. Zavarovalna polica, ki je veljala v času škodnega dogodka je med strankama sporna in je vprašanje ali je klavzula ob prejemu splošnih pogojev takšna, da iz nje izhaja, da je tožnik prejel točno določene splošne pogoje. Nadalje je sporno ali splošni pogoji na prikrit način uvajajo odbitno franšizo, ali soudeležba zavarovanca vsebinsko predstavlja odbitno franšizo in ali so splošni pogoji jasni, razumljivi, pošteni in v skladu z določili zavarovalne pogodbe ter ali gre za nasprotje med določili v zavarovalni polici in v splošnih pogojih. Vprašanje je tudi kakšna je višina škode, ki jo je tožnik utrpel, kolikšen delež te škode mu je toženka na podlagi sklenjenega zavarovanja izplačala in ali je izplačilo skladno s sklenjenim zavarovanjem. Tožnik še vedno trdi, da ni prejel pravih splošnih pogojev, torej ne tisti, kateri so navedeni v polici. Prav tako je še vedno vprašanje ali se je tožnik strinjal s tem, da so v polici točno navedeni splošni pogoji sestavni del zavarovalne pogodbe in da se lahko uporabljajo. Tožnik v pritožbi še vedno navaja, da je vprašanje ali so splošni pogoji jasni in konkretizirani. Nadalje izpostavlja vprašanje ali je nasprotje med vsebino zavarovalne police in vsebino splošnih pogojev, saj je zavarovalna pogodba sklenjena brez odbitne franšize, splošni pogoji pa pod drugim naslovom uveljavljajo odbitno franšizo. Tožena stranka je sama priznala, da tabela iz splošnih pogojev vključuje tudi soudeležbo zavarovanca pri škodi. Nadalje je mnenja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo nobenega od odločilnih dejstev, ki se tičejo višine škode, kar predstavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in bistvene kršitve določb ZPP. Tožena stranka ni pojasnila kako je prišla do zneska 72.102,60 EUR. Splošni pogoji so namreč nični, zato ker je med drugim izračun višine škode nemogoče preveriti in je arbitraren, posledično je zavarovanec na milost in nemilost prepuščen zavarovalnici. Splošni pogoji so v tem delu nerazumljivi, saj niti sodišče kljub nadpovprečnemu znanju očitno ne zna izračunati kakšna je višina škode, ki je tožniku nastala, ob dejstvu, da ima točne podatke o velikosti parcel, številu sadik oziroma trt hmelja in o obsegu uničenja hmelja zaradi toče. Po mnenju tožeče stranke so splošni pogoji v nasprotju z moralo, načelom vestnosti in poštenja in sodišče prve stopnje v točki 10 obrazložitve v tej zvezi ni zavzelo pravilnega stališča. Tožnik je sklenil zavarovanje brez odbitne franšize. V ta namen je doplačal 40 % premije oziroma 10.000,00 EUR, škoda znaša 108.099,00 EUR po izračunu kmetijske gospodarske zbornice, tožniku pa je zavarovalnica izplačala le 72.102,60 EUR in tožnik se sprašuje kako je možno, da ob takšni zavarovalni polici, tožnik ne prejme povrnjene celotne škode. Predlaga, da se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožniku prizna celoten zahtevek, podredno pa da se le-ta razveljavi in se vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša še pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz zapisnika iz zadnjega naroka za glavno obravnavo je razvidno, da je sodišče kot nesporno ugotovilo, da je tožnik podpisal zavarovalno polico. Iz Police za zavarovanje posevkov in plodov št. 0772133680-9 z dne 4. 5. 2009 je razvidno, da je tožnik zavaroval pridelek na različnih lokacijah, za določene zavarovalne vsote in sicer je sklenil temeljno zavarovanje za hmelj in z 40 % doplačilom za zavarovanje hmelja brez odbitne franšize. Hmelj na lokaciji R. je zavaroval za znesek 12.100,00 EUR, hmelj na lokaciji P. je zavaroval za 59.100,00 EUR, na lokaciji V. ga je zavaroval za 63.900,00 EUR, na lokaciji T. ga je zavaroval za 6.200,00 EUR, na lokaciji Z. za 13.020,00 EUR, na lokaciji P. za znesek 12.180,00 EUR in pri Š. za 11.480,00 EUR. Iz uvodnega dela police je razvidno, da je zavarovanec, to je tožnik, seznanjen, da je ta pogodba sklenjena pod pogoji in klavzulah: PG-plo/09-2, PG-plo-hm/09-2 in PG-plo-vihar/09-2. Prav tako je v polici navedeno, da zavarovanec s podpisom te pogodbe potrjuje, da je prejel obvestilo zastopnika po 217. členu ZZavar, dalje s podpisom te pogodbe zavarovanec potrjuje, da je ob sklenitvi zavarovanja prejel navedene pogoje, to je splošne in posebne pogoje, ki so sestavni del police za zavarovanje posevkov in plodov. Za zavarovalnico je to pogodbo podpisal A. R. in le-ta je zaslišan kot priča izjavil, da je tožniku izročil tudi splošne pogoje takrat, ko mu je prvič predstavil ponudbo za sklenitev zavarovanja. Takrat mu je tudi povedal, kakšni so pogoji za tekoče leto, potem pa se je sam odločil, ko je prišel drugič in je s seboj prinesel že pripravljeno polico. Sodišče druge stopnje se tako strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje vsebovano v točki 7 obrazložitve, ko je sodišče zaključilo, da je tožnik s podpisom na polici potrdil, da je zanj sporne pogoje prejel in je bil z njimi seznanjen. Nenazadnje je tožnik splošne in posebne pogoje tudi predložil kot dokazno gradivo k tožbi (l. št. A 18 in A 19 spisa). Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da je bilo na polici ugotovljeno, da so bili točno določeni zavarovalni pogoji izročeni sklenitelju zavarovanja. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da se od povprečno skrbne pogodbene stranke pričakuje, da se s pogoji, ki so del zavarovalne pogodbe seznani in da podpiše polico, ko pogoje prebere. Če stranka tega ni storila in je polico podpisala, ne da bi se seznanila z vsebino pogojev, nosi sama posledice svojega neskrbnega ravnanja. Zavarovalna polica je bila dne 4. 5. 2009 sklenjena po splošnih in posebnih pogojih, ki so bili tega leta spremenjeni in sodišče prve stopnje je v točki 8 obrazložitve tudi pojasnilo katere so te spremembe, ki so veljale v letu 2009. Iz prepričljivih zaključkov sodišča prve stopnje, je tako mogoče zaključiti o pravilnosti sklepanja sodišča prve stopnje, da je tožnik polico podpisal in da mu je zavarovalni agent izročil splošne in posebne pogoje. V polici z dne 4. 5. 2009 je navedeno, da je sklenjena po pogojih PG-plo/09-2, PG-plo-hm/09-2 in PG-plo-vihar/09-2 in so zato neutemeljene pritožbene navedbe tožeče stranke, da tožnik ni podpisal pogodbe ter da ni sprejel splošnih in posebnih pogojev in da tudi naj ne bi sprejel točno določenih splošnih pogojev, ki so navedeni v polici. Tožnik je torej podpisal pogodbo, prejel točno zatrjevane splošne in posebne pogoje, ki jih je tudi predložil tožbi in v polici je dovolj jasno navedeno, kar je tožnik tudi podpisal, da je prejel točno določene pogoje in pod temi pogoji mu je kasneje tudi bila izplačana zavarovalnina zaradi nastale škode, ki je pomenila zavarovalni primer.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da splošni pogoji pod drugim naslovom uveljavljajo odbitno franšizo, kajti tožnik je sklenil pogodbo brez odbitne franšize, za kar je plačal 40 % doplačila premije. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi toženka tožniku izplačala škodo in bi pri tem upoštevala njegovo soudeležbo. Sodišče je ocenilo le, da je toženka po spremenjenih pogojih na novo določila način ugotavljanja in cenitve škode ter s tem višino zavarovalnine, torej obseg svoje obveznosti. Po nastalem škodnem dogodku je tožnik škodo prijavil, nato pa je bila opravljena predcenitev, katero je tožnik 11. 6. 2009 tudi podpisal in nanjo očitno ni imel pripomb. Iz tega zapisnika je razvidno, da je bila razvojna stopnja prizadetih plodov 4 do 5 metrov, nato pa je zavarovalnica tudi napravila opis poškodb na hmelju po prej opisanih lokacijah, katere so navedene v polici za zavarovanje posevkov in plodov. Iz te predcenitve je razvidno, da je bil procent odbitih vrhov hmelja na lokaciji R. 39 %, na lokaciji P. 66%, na lokaciji V. 72 %, na lokaciji T. je bilo odbitih le nekaj vrhov, na lokaciji Z. je bilo odbitih 76 % vrhov, na lokaciji P. 48 % vrhov in pri Š. 88 %. Na hrbtni strani posebnih pogojev, ki so sestavni del zavarovalne police in ki so veljali v letu 2009, je tabela izračuna predvidene končne škode po toči, glede na višino trte in procenta odbitih vrhov hmelja. Kot že obrazloženo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik prejel tudi te posebne pogoje, ki so sestavni del police in v kolikor bi bil dovolj skrben, kot je to zapisalo sodišče prve stopnje, bi tožnik z enostavnim primerjanjem podatkov iz predcenitve s tabelo, lahko ugotovil končno višino procenta in s tem dokončni procent, katerega bo dobil izplačanega od zgoraj omejenih zavarovalnih vsot, po posameznih lokacijah. Kot že povedano je višina hmelja bila ocenjena od 4 do 5 metrov in zato je bilo mogoče takoj opraviti preverbo kakšen procent, torej kakšni končni izplen bo tožniku pripadal ob končni cenitvi kot je vse opisano v točki 7 posebnih pogojev, kjer je opisan postopek za ugotavljanje in ocenitev škode v fazi razraščanja hmelja, ob uporabi tabele glede na odstotek odbitih vrhov hmelja. Kot že povedano je bilo ugotovljeno, da je bil procent odbitih vrhov na lokaciji R. 39 %, kar znaša pri višini rasti končni izplen 23 %, iz cenitve in obračuna zavarovalnine priloženo pod B2 pa izhaja, da je pripadlo tožniku iz tega naslova 24 % škode, kar znaša od zavarovalne vsote 12.100,00 EUR, 2.904,00 EUR. Na lokaciji P. je bil dne 11. 6. 2009 ugotovljen odbitek 66 %, kar je bilo mogoče že takoj izračunati, da bo končni izplen znašal na tej lokaciji pri višin hmelja 4 do 5 metrov 45 %, iz cenitve iz obračuna zavarovalnine pa je razvidno, da je bilo zavarovancu priznanih 43 %, kar znaša pri zavarovalni vsoti za to lokacijo 59.100,00 EUR, odškodnina v znesku 25.413,00 EUR. Na lokaciji V. je bil izračunan procent odbitih vrhov 72 %, kar znaša po tabeli izračuna predvidene končne škode po toči glede na višino trte 4 do 5 metrov 48 %, iz cenitve in obračuna zavarovalnine pa izhaja, da je bil tožniku priznan 43 % škode, kar znaša ob zavarovalni vsoti 63.900,00 EUR, 27.477,00 EUR. Na lokaciji T. ni bilo odbitka, na lokaciji Z. pa je znašal procent odbitih vrhov 76 %, kar bi znašalo po tabeli do 52 %, iz cenitve in obračuna zavarovalnine pa izhaja, da je bilo tožniku na podlagi te tabele priznanih 46 %, kar znaša ob zavarovalni vsoti 13.020,00 EUR, 5.989,20 EUR. Na lokaciji P. je bilo dne 11. 6. 2009 ugotovljeno, da znaša procent odbitih vrhov 48 % in iz tabele izračuna predvidene končne škode pri višini doseženega hmelja 4 do 5 metrov znaša ta odstotek 30 %, iz cenitve in obračuna zavarovalnine je razvidno, da je zavarovalnica tožniku priznala 31 %, kar znaša ob zavarovalni vsoti 12.180,00 EUR, 3.775,80 EUR. Na lokaciji pri Š. je bil ocenjen odbitek vrhov 88 %, kar bi po tabeli pomenilo do 60 % predvidene končne škode, iz cenitve in obračuna zavarovalnine pa za to lokacijo izhaja, da je bil ocenjen procent škode 57 %, kar ob zavarovalni vsoti 11.480,00 EUR znaša 6.543,60 EUR. Tabela je torej v celoti preverljiva, procenti škode od zavarovalne vsote so tako bili preverljivi in končni skupni obračun je izkazal, da tožniku od zavarovalne vsote 177.980,00 EUR pripada odškodnina v znesku 72.102,60 EUR in to odškodnino je tožnik tudi dobil izplačano. Kot že obrazloženo na predcenitev tožnik ni podal pripomb, dokončna cenitev pa je opravljena dne 27. 8. 2009 po polici in kulturi, torej po posebnih pogojih, ki so bil vnaprej znani in tudi predvidljivi. Zavarovalna vsota je bila tožniku izplačana brez odbitne franšize in pritožba, ki v tej smeri navajanj, da tabela skriva odbitno franšizo tako ni utemeljena. Tabela je torej vsebovana kot sestavni del posebnih pogojev, z njo je bil tožnik seznanjen, zato tudi ne moremo govoriti, da je končni obračun predstavljal presenečenje za tožnika in da je bil obračun arbitraren in nepregleden. Kot že obrazloženo je bila končna ocena škode predvidljiva, mogoče jo je bilo izračunati z enostavnimi računskimi operacijami kot to izhaja iz cenitve in obračuna zavarovalnine z dne 7. 10. 2009 (list. št. B2 spisa). Tožnik je sicer v tožbi ponudil svoj izračun procentov končnega obračuna nastale škode in s tem odškodnine, ki naj bi ga po njegovih trditvah napravil K. in ki naj bi predstavljal znesek 108.099,00 EUR, vendar pa je iz prej obrazloženega načina obračunavanja odškodnine mogoče zaključiti, da je izračun s strani zavarovalnice, to je tožene stranke, bil opravljen v skladu z materialnopravnimi pogoji, to je polico in iz nje izhajajočih zavarovalnih vsot, na podlagi predcenitve in ob upoštevanju tabele iz posebnih pogojev in je nato nastal končni izračun odškodnine, ki je preverljiv, medtem ko izračun kot ga ponuja tožnik ni sestavljen v skladu s posebnimi pogoji in je tako zaključiti, da je tožnik dobil izplačano odškodnino kot mu je pripadala, glede na sklenjeno zavarovalno polico ter ob uporabi splošnih in posebnih pogojev kot sestavni del te police in, ki predstavljajo materialnopravno podlago za izračun odškodnine v konkretnem primeru. Zato tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni izračunalo višine odškodnine, sodišče prve stopnje takšnega izračuna ni opravilo, vendar ker je ugotovilo, da je bila odškodnina izplačana v skladu s splošnimi in posebnimi pogoji, ki predstavljajo veljaven pravni vir, je zato višji tožbeni zahtevek kot ga je izplačala zavarovalnica, zavrnilo, to pa je tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke po plačilu razlike, kot jo je izplačala zavarovalnica in kot jo je izračunal tožnik sam, na podlagi drugačnih materialnopravnih pristopov in ki naj bi znašala v razliki še 35.996,40 EUR (108.099,00 EUR - izplačanih 72.102,60 EUR).

7. Sodišče druge stopnje se tudi strinja z oceno veljavnosti splošnih in posebnih pogojev, ki so sestavni del police, katero je sodišče prve stopnje opravilo v točki 11 obrazložitve. Pridružuje se stališču sodišča prve stopnje, da sta stranki sklenili pogodbo po zavarovalnih pogojih in s tem določili način ugotavljanja škode, ki ni v nasprotju z moralo, prisilnimi predpisi in namenom zavarovanja, saj je končen obračun škode preverljiv in izhaja iz zavarovalne police in posebnih pogojev po postopku, ki je vnaprej določen in s katerim je bil tožnik tudi seznanjen s podpisom police in prejemom splošnih in posebnih pogojev kot sestavni del zavarovalne pogodbe. Izračun višine odškodnine je torej bilo mogoče preveriti, bil je že vnaprej znan, zato ni arbitraren, tožnik se je strinjal s predoceno procenta odbitih vrhov in je torej na podlagi priložene tabele lahko pričakoval končni izračun odškodnine, katera mu pripada, po prej omenjeni tabeli za izračun predvidene končne škode po toči, glede na višino trte in procenta odbitih vrhov hmelja. Odškodnina je tožniku bila izplačana brez odbitne franšize in iz same končne vsote ni razvidno, da bi naj bila v tem končnem znesku skrita, po tožniku tako imenovana soudeležba tožnika pri izplačilu odškodnine. Končni obračun je sicer procentualni nižji kakor pa je bil ugotovljen v fazi razraščanja hmelja, vendar je ta obračun vnaprej preverljiv, s prejemom posebnih pogojev se je tožnik strinjal s takšnim načinom obračunavanja končne škode na hmelju, ki je predmet zavarovalne pogodbe.

8. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo dejansko stanje načina obračuna končne odškodnine, katera je pripadala tožniku. Pri tem je pravilno uporabilo materialno pravo, ki ga v tem konkretnem primeru predstavlja Polica za zavarovanje posevkov in plodov, katere sestavni del so tudi splošni in posebni pogoji PG-plo/09-2, PG-plo-hm/09-2, PG-plo-vihar/09-2. Ti splošni pogoji so bili tožniku vnaprej znani in sodišče je v tej zvezi pravilno uporabilo določbe člena 120 OZ, po katerem splošni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo ničnosti določil splošnih pogojev, ob uporabi določb člena 121 OZ. Splošne pogoje je primerjalo tudi z določbo tretjega odstavka 949. člena OZ in četrtega odstavka iste določbe, kjer je določeno, da so veljavna pogodbena določila, s katerimi se zavarovalnina omejuje na manjši znesek od škode. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta stranki v zavarovalnih pogojih določili način ugotavljanja škode, ki ni v nasprotju z moralo, prisilnimi predpisi in namenom zavarovanja. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pogodbena določila o načinu in o ocenitvi škode niso neveljavna, je zato tožbeni zahtevek po izplačilu višje odškodnine kot jo je izplačala tožena stranka, utemeljeno zavrnilo. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, katere uveljavlja pritožnik, saj je sodba v celoti obrazložena in je prestala pritožbeni preizkus s strani sodišča druge stopnje, sodišču prve stopnje pa se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP).