Jedro

Sodišče je presodilo, da je tožnik dovolj konkretno navedel, zakaj bi v primeru takojšnje izvršitve izpodbijanega akta zanj nastala težko popravljiva škoda. Odločba mu nalaga odstranitev večjega števila objektov, kar zanj nedvomno pomeni stroške, če pa bi se izkazalo, da odločba ni utemeljena in bi bila kasneje odpravljena, pa bi tudi težko vzpostavil prejšnje stanje, če bi hotel objekte ponovno postaviti, kar bi prav tako zanj pomenilo stroške. Sodišče nima razloga, da bi dvomilo v njegove trditve o slabem finančnem stanju, saj je v dokaz svojih trditev, da ni zaposlen, priložil izpis iz evidenc ZZZS z dne 3. 4. 2024. Poleg tega tožena stranka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila, kar pomeni, da ne oporeka njegovim navedbam, da ni zaposlen in da tudi ni zaposlena njegova partnerica ter da ni delovno sposoben in da bi bilo v primeru izvršitve odločbe ogroženo njegovo preživljanje.

Izrek

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev izpodbijane odločbe Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo št. 0611-2438/2023-10 z dne 11. 1. 2024 zadrži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo, s katero izpodbija odločbo Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo št. 0611-2438/2023-10 z dne 11. 1. 2024. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ naložil tožniku, da mora z zemljišča s parcelno številko 344/5 k.o. ... iz severnega in osrednjega dela predmetne parcele odstraniti utrjeni gramoz, odstraniti utrjeno dovozno pot na način, da se odstranijo betonski tlakovci ter utrjen gramoz, iz južno vzhodnega dela iste parcele odstraniti betonsko ploščo ter smetnjake, iz osrednje vzhodnega dela iste parcele pa odstraniti otroška igrala, leseno hišico ter leseno ograjo in vse te površine prekriti s plastjo rodovitne zemlje in predmetno zemljišče uporabljati izključno za kmetijske namene. Rok za izpolnitev obveznosti je do 25. 3. 2024. 2. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 3. Zoper prvostopenjsko odločbo tožnik vlaga tožbo, hkrati s tožbo pa tudi zahtevo izdajo začasne odredbe, s katero predlaga, naj se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane prvostopenjske odločbe. V zahtevi za izdajo začasne odredbe navaja, da so bili tožniku z izpodbijano odločbo odrejeni nereverzibilni ukrepi, to je odstranitev objektov v celoti (zavetja za drobnico). Tožniku v inšpekcijskem postopku ni bila dana možnost, da bi se do tega izjasnil. Prvostopenjski organ je izhajal iz napačnega namena objekta, ki bi ga moral tožnik sedaj porušiti. Poleg tega v zvezi z legalizacijo parkirišča kot objekta daljšega obstoja teče tudi postopek pred upravno enoto, ki pa še ni rešen. Če inšpekcijske odločbe tožnik ne bo izvršil, mu bo začel inšpektor izdajati visoke kazni, ki pa bodo tožnika, ki ni zaposlen in nima rednih prihodov, prav tako pa ni zaposlena njegova partnerica, spravila v hudo eksistenčno stisko. Tožnik je starejši gospod, ob vložitvi tožbe star skoraj 65 let in ni delovno sposoben, zato si teh sredstev ne more pridobiti. Gradbeni posegi bi za tožnika pomenili nesorazmerno visoke stroške, zaradi katerih bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Če pa bi se kasneje v postopku izkazalo, da je imel tožnik pravico graditi na tem zemljišču, bo posledice izpodbijane odločbe mogoče odpraviti le s ponovno izvedbo investicije, za katero pa tožnik nima sredstev. S takojšnjo izvršitvijo izpodbijane odločbe mu bo nastala težko popravljiva škoda. Z zadržanjem izvršitve odločbe pa ne bo nesorazmerno prizadeta javna korist, kar je izkazano tudi iz vsebine izdanih soglasij za gradnjo pomožnega kmetijskega objekta, iz katerih izhaja, da objekti nimajo bistvenega vpliva na kmetijsko zemljišče. Tožnik v dokaz svojih trditev prilaga izpis iz evidenc ZZZS z dne 3. 4. 2024, iz katerega izhaja, da ni zaposlen, ter potrdilo CSD Gorenjska z dne 4. 4. 2024, iz katerega izhaja, da ni prejemnik pravic iz javnih sredstev.

4. Tožena stranka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

5. Sodišče je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo iz naslednjih razlogov:

6. Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Začasna odredba po 32. členu ZUS-1 predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje.

7. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora zato že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino, oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda zanjo težko popravljiva.

8. Sodišče je presodilo, da je tožnik dovolj konkretno navedel, zakaj bi v primeru takojšnje izvršitve izpodbijanega akta zanj nastala težko popravljiva škoda. Odločba mu nalaga odstranitev večjega števila objektov, kar zanj nedvomno pomeni stroške, če pa bi se izkazalo, da odločba ni utemeljena in bi bila kasneje odpravljena, pa bi tudi težko vzpostavil prejšnje stanje, če bi hotel objekte ponovno postaviti, kar bi prav tako zanj pomenilo stroške. Sodišče nima razloga, da bi dvomilo v njegove trditve o slabem finančnem stanju, saj je v dokaz svojih trditev, da ni zaposlen, priložil izpis iz evidenc ZZZS z dne 3. 4. 2024. 9. Sodišče je torej sledilo njegovim navedbam, da bi v primeru, če bi bilo kasneje tožbi ugodeno in bi bila odločba odpravljena, zaradi slabe finančne situacije težko ponovno vzpostavil na parceli stanje, kot je bilo ob izdaji izpodbijane odločbe. Poleg tega tožena stranka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila, kar pomeni, da ne oporeka njegovim navedbam, da ni zaposlen in da tudi ni zaposlena njegova partnerica ter da ni delovno sposoben in da bi bilo v primeru izvršitve odločbe ogroženo njegovo preživljanje. V skladu z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se šteje, da se dejstva, ki jih tožena stranka ne zanika, štejejo za priznana.

10. Sodišče je torej iz zgoraj navedenih razlogov ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe, saj če bi bila odločba izvršena še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, torej o tožbi, bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja v primeru ugoditve tožbi za tožnika zelo otežena. Hkrati pa sodišče tudi meni, da z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe javna korist in korist nasprotne stranke ne moreta biti prizadeti.

11. Sodišče pa se ne opredeljuje do navedb v zahtevi za izdajo začasne odredbe o tem, da naj tožniku ne bi bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah tekom upravnega postopka in da naj bi prvostopenjski organ izhajal iz napačnega namena objekta, ki bi ga moral tožnik sedaj porušiti, ker spada to že v presojo utemeljenosti tožbenih navedb, te okoliščine pa bo sodišče presojalo, ko bo odločalo o utemeljenosti tožbe.

12. Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da je tožnik izkazal pogoje, določene v 32. členu ZUS-1, zato je njegovi zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.