Jedro

Ravnanje sodišča po prvem odstavku 436. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je 24. 4. 2018 s sklepom II K 22877/2016 odločilo, da ni stvarno pristojno za reševanje zadeve pod to opravilno številko zoper obdolženega I.R. zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Mariboru kot stvarno pristojnemu sodišču. 2. Zoper sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom in hkratno zahtevo, da pritožbeno sodišče pritožbo odstopi v obravnavo zunaj obravnavnemu senatu Okrožnega sodišča v Mariboru.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zlasti je pritrditi pritožniku v delu, ko pravi, da bi sodišče prve stopnje moralo ob takšnih spoznanjih kot izhajajo iz razlogov sklepa ravnati po prvem odstavku 436. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter zadevo, očitno brez odločitve odstopiti državnemu tožilcu, ki bi v primeru nestrinjanja z razlogi, zahteval odločitev senata okrožnega sodišča iz šestega odstavka 25. člena ZKP. Ker se to ni zgodilo oziroma ker je sodišče prve stopnje zmotno ravnalo tako kot sodišče sicer po navedeni zakonski določbi ravna ob spoznanju, da je za sojenje krajevno pristojno drugo okrajno sodišče, je bilo odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

5. Kljub obrazloženemu, pritožbeno sodišče zadeve samo ni odstopilo v obravnavo zunajobravnavnemu senatu Okrožnega sodišča v Mariboru, kot je bilo to v pritožbi predlagano. To bo storil pritožnik sam v primeru, če bo sodišče prve stopnje pri navedenem spoznanju iz razlogov sklepa še naprej vztrajalo.