Jedro

Navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v predlogu za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe, se nanašajo na (ne)pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in posledično (ne)pravilnost uporabe materialnega prava v postopku izdaje odločbe gradbenega inšpektorja. Tovrstni ugovori so dopustni razlogi za izpodbijanje upravne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi, torej v pritožbenem postopku, ne more pa biti morebitna napačna ugotovitev dejanskega stanja ali uporaba materialnega prava razlog, da se upravna odločba izreče za nično.

Po določbi 3. točke 1. odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče upravna odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, in sicer iz razloga pravne ali dejanske nezmožnosti izvršitve. Pri tem gre za dejansko nezmožnost izvršitve tedaj, če odločba vsebuje dispozitiv, ki ga objektivno ni mogoče izvršiti, ni pa nična odločba, če obstaja samo nezmožnost izvršitve v osebnosti stranke.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, št. 0612-102/2009/7 z dne 3.7.2009 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zavrnilo predlog tožeče stranke, da se za nično izreče odločba gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3282/2008/6 z dne 10.03.2009, s katero je inšpektor tožeči stranki naložil, da mora takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo parkirišča na parc. št. 5833/23, 5833/24, 5833/25, 5833/26, 5833/27, 5833/28 in 5983/2, vse k.o. A. (1. točka izreka odločbe). V roku 30 dni po prejemu odločbe mora tožeča stranka tudi odstraniti parkirišče na navedenih parcelah, v skupni izmeri 38.288 m², tako, da odstrani utrjen zemeljski nasip - sloje kamnitega agregata v skupni debelini vseh plasti od 2,50 m do 3,00 m, ter da odstrani ograjo parkirišča – kovinsko mrežo s kovinskimi stebri višine nad 2,00 m, opremljeno z razsvetljavo, in na zemljiščih vzpostavi prejšnje stanje (2. točka izreka). Inšpektor je tožečo stranko opozoril, da v kolikor ne bo izpolnila naloženih obveznosti, se bo zoper njo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti (3. točka izreka) in ji izrekel prepovedi iz 1. odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 s spremembami, ZGO-1). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da se v postopku za izrek ničnosti odločbe preizkuša obstoj tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja predlagatelj. Tožeča stranka je izrek ničnosti inšpekcijske odločbe predlagala zato, ker naj bi inšpektor dejansko stanje ugotovil na podlagi zmotne izjave direktorja tožeče stranke in je nato, na tej podlagi, pri izdaji svoje odločbe napačno uporabil materialno pravo. Razlog, ki ga v predlogu uveljavlja tožeča stranka, ni razlog, iz katerega je mogoče skladno z določbo 1. odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), upravno odločbo izreči za nično. Razlogi iz navedene določbe, ki jih tožena stranka v izpodbijani odločbi citira, so določeni taksativno, saj je ničnost odločbe posledica najhujših kršitev pravil procesnega in materialnega prava, zato jih ni mogoče razširjeno razlagati. Razlog napačne uporabe materialnega prava, ki ga v predlogu za izrek ničnosti uveljavlja tožeča stranka, pa je dopustno ugovarjati v pritožbenem postopku, kar je tožeča stranka tudi izkoristila. Na podlagi navedenega in ker v zvezi s sporno inšpekcijsko odločbo ni podan noben razlog iz 1. odstavka 279. člena ZUP, je tožena stranka predlog tožeče stranke za izrek ničnosti odločbe, zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je odločba gradbenega inšpektorja z dne 10.03.2009 nična iz razloga po 3. točki 1. odstavka 279. člena ZUP, saj obstaja pravna nezmožnost njene izvršitve. Inšpektor je tožečo stranko obravnaval kot inšpekcijsko zavezanko zgolj na podlagi izjave, ki jo je v očitni zmoti podal njen direktor, čeprav je iz listinske dokumentacije razvidno, da je investitorica sporne gradnje B. d.d., kar izhaja tudi iz njene vloge za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 2.4.2009. Tožeča stranka je lastnica nekaterih nepremičnin, na katerih stoji sporno parkirišče, z B. d.d. pa je v zvezi s temi nepremičninami dne 19.11.2007 podpisala najemno pogodbo, iz katere izhaja, da jo je B. d.d. sklenila z namenom, da bi na najetih parcelah zgradila parkirišče, ki je potrebno za opravljanje njene dejavnosti. Z najemno pogodbo se je B. d.d. tudi izrecno zavezala, da bo pridobila vsa potrebna dovoljenja za ureditev najetega prostora in da bo na najetih nepremičninah opravljala dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi. Iz pogodbe z dne 7.1.2008, sklenjene med tožečo stranko in B. d.d. pa izhaja, da je tožeča stranka pri gradnji objekta sodelovala zgolj kot izvajalec del, naročnica gradnje pa je bila B. d.d., zaradi česar je bil inšpekcijski ukrep tožeči stranki izrečen neutemeljeno. Gradbeni inšpektor je namreč z odločbo tožeči stranki naložil obveznosti, ki jih ta ne more izvršiti, saj nepremičnin nima v posesti. V zvezi z navedbo tožene stranke v izpodbijani odločbi, da se v postopku za izrek ničnosti preizkuša obstoj tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja predlagatelj, tožeča stranka navaja, da mora organ že po uradni dolžnosti paziti na ničnostne razloge, predlog stranke pa ima zgolj naravo pobude. V dopolnitvi tožbe z dne 18.11.2009 nadalje navaja, da je Upravna enota Koper dne 19.10.2009 po uradni dolžnosti izdala odločbo št. 351-133/2009-8, s katero je, zaradi sporne gradnje, nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora odmerila B. d.d. kot investitorici. Sodišču predlaga, da odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3282/2008/6 z dne 10.03.2009, izreče za nično.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila, da se navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v predlogu za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe, in ki jih obširneje navaja tudi v tožbi, nanašajo na (ne)pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in posledično (ne)pravilnost uporabe materialnega prava v postopku izdaje odločbe gradbenega inšpektorja z dne 10.03.2009. Tovrstni ugovori pa so dopustni razlogi za izpodbijanje upravne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi, torej v pritožbenem postopku (1. odstavek 237. člena ZUP), ne more pa biti morebitna napačna ugotovitev dejanskega stanja ali uporaba materialnega prava razlog, da se upravna odločba izreče za nično. Po določbi 1. odstavka 279. člena ZUP se namreč upravna odločba izreče za nično, če je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku; če bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu; če je sploh ni mogoče izvršiti; če jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče privolila; če je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja ali če je v odločbi taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Sodišče se strinja z navedbo tožene stranke, da so ničnostni razlogi v citirani določbi ZUP taksativno našteti in da napačna ugotovitev dejanskega stanja in napačna uporaba materialnega prava med njimi nista našteta. Iz upravnih spisov pa je tudi razvidno, da je tožeča stranka prav ta razloga, z enakimi navedbami, uveljavljala v pritožbi zoper inšpekcijsko odločbo z dne 10.03.2009, ki jo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila z odločbo, št. 0612-102/2009/5 z dne 30.06.2009. Zakonitost inšpekcijske odločbe z dne 10.03.2009 je presojalo tudi naslovno sodišče, ki je tožbo tožeče stranke s sodbo, opr. št. III U 368/2009-9 z dne 24.09.2010, zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da je sporna inšpekcijska odločba nična iz razloga po 3. točki 1. odstavka 279. člena ZUP, ker je ne more izvršiti, saj ima predmetne nepremičnine in parkirišče, na podlagi sklenjene najemne pogodbe, v zakoniti posesti B. d.d. Iz listin, ki so v upravnih spisih, pa izhaja, da je bila inšpekcijska odločba z dne 10.03.2009 vsaj delno že izvršena. Tožeča stranka je z obvestilom z dne 16.04.2009 inšpektorju sporočila, da je s spornega parkirišča odstranila avtomobile in ga tako prenehala uporabljati za gospodarske ali druge dejavnosti, kar je, kot izhaja iz zapisnika z dne 16.04.2009, ugotovil tudi gradbeni inšpektor ob kontrolnem ogledu. Ne glede na navedeno pa sodišče še dodaja, da se za nično po 3. točki 1. odstavka 279. člena ZUP izreče upravna odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti in sicer iz razloga pravne ali dejanske nezmožnosti izvršitve, pri čemer gre za dejansko nezmožnost izvršitve tedaj, če odločba vsebuje dispozitiv, ki ga objektivno ni mogoče izvršiti, ni pa nična odločba, če obstaja samo nezmožnost izvršitve v osebnosti stranke, kot to ugovarja tožeča stranka v tožbi (primerjaj npr. sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 1714/2004 z dne 2.3.2005).

Sodišče se strinja z navedbo tožene stranke, ki ji tožeča stranka v tožbi ugovarja, da se v postopku za izrek ničnosti upravne odločbe preizkuša obstoj tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja predlagatelj (primerjaj npr. sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 1180/2001 z dne 13.02.2003). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa je razvidno, da je tožena stranka, skladno z določbo 1. odstavka 280. člena ZUP, po uradni dolžnosti preverila obstoj vseh ničnostnih razlogov. Ker le-teh ni našla, je po presoji sodišča ravnala zakonito, ko je predlog tožeče stranke za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe z dne 10.03.2009, zavrnila.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, saj ni podan noben izmed razlogov naštetih v 1. odstavku 279. člena ZUP, zaradi katerega bi se odločba gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-3282/2008/6 z dne 10.03.2009, izrekla za nično. Na navedeno presojo pa ne more vplivati niti odločba Upravne enote Koper, št. 351-133/2009-8 z dne 19.10.2009, s katero je bilo nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nedovoljene gradnje odmerjeno B. d.d. Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da sodišče izvede predlagane dokaze. Sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, saj niso pomembni za odločitev v tej zadevi, v kateri gre za presojo obstoja ničnostnih razlogov in ne za ugotavljanje dejanskega stanja, na katerem temelji inšpekcijska odločba z dne 10.03.2009. Zaradi navedenega je sodišče na podlagi 2. alineje 2. odstavka 59. člena ZUS-1 v tej zadevi odločilo na seji.

K točki 2 izreka: Tožeča stranka je s tožbo zahtevala tudi, da sodišče toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov upravnega spora. Odločitev sodišča temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.