Jedro

Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da pritožnik (sodni izvedenec) ni upravičen do nagrade in plačila stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja. Pravilno je ugotovilo, da stroški niso bili potrebni, ker bi glede na vsebino predhodne predstavitve zadeve po telefonu in vsebino vprašanj iz sklepa, na katera je sodišče v predmetni zadevi potrebovalo odgovore izvedenca, pritožnik lahko sodišče obvestil, da odklanja izdelavo izvedenskega mnenja v predmetni zadevi. Pritožnik zatrjuje, da je bil študij spisa potreben, da je šele po njem lahko navedel razloge za odklonitev izdelave izvedenskega mnenja. V pritožbi zgolj nekonkretizirano in s sklicevanjem na kratko trajanje pogovora (82 sekund) nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da mu je bilo v predhodnem telefonskem razgovoru pojasnjeno, da je predmet tega delovnega spora plačilo odškodnine za škodo, nastalo kot posledica zastrupitve s svincem v delovnem okolju. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je to v povezavi z vprašanji, ki jih je sodišče prve stopnje zastavilo v sklepu, pritožniku dalo dovolj podatkov, da bi lahko že tedaj sodišče prve stopnje opozoril na možno odklonitev izdelave izvedenskega mnenja, kot izhaja iz kasneje navedenih razlogov, oziroma zahteval od sodnice več podatkov v zvezi s tem, česar pa ni storil. Glede na to pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da strošek študija spisa ni bil potreben, zaradi česa izvedenec ne more biti upravičen do njegovega povračila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevek sodnega izvedenca za varnost in zdravje pri delu A.A. za plačilo stroškov izvedenskega dela, vložen 25. 1. 2017. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo sodni izvedenec A.A. (v nadaljevanju: pritožnik). Uvodoma zavrača ugotovitev sodišča prve stopnje, da je neutemeljeno odklonil izdelavo izvedenskega mnenja. Pove, da je odklonitev utemeljil s strokovnimi razlogi, na poziv sodišča pa jo je še dodatno poglobljeno utemeljil in navedel jasne razloge za odklonitev. Navaja, da je po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih sestavni del izvedenskega dela tudi študij spisa. Pove, da je to v tem primeru moral opraviti, da se je lahko podrobneje seznanil z vsebino in problematiko tega spisa. Nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da študij spisa ni bil potreben. V 82 sekund trajajočem telefonskem razgovoru dne 12. 1. 2017 mu po njegovem mnenju ni bilo pojasnjeno vse potrebno o tej zadevi, saj za to ni bilo ne časa ne možnosti, glede na kompleksnost in obseg zadeve (sodnega spisa z več kot 1000 stranmi). Navaja, da se zgolj iz vsebine sklepa z dne 12. 1. 2017 tudi ni bilo mogoče seznaniti v celoti s problematiko in dilemami te zadeve ter se kritično opredeliti do primernosti njegovega imenovanja za sodnega izvedenca v tej zadevi. Trdi, da so mu nedvomno nastali materialni stroški, povezani s vračanjem spisa na sodišče, ki so bili v njegovi priglasitvi stroškov izkazani in utemeljeni s kopijo spremnega dopisa (potrdilo o oddaji pošiljke) k poslanemu paketu s sodnim spisom. Nasprotuje stališču, da bi stroški pošiljanja zajetnega sodnega spisa bremenili sodnega izvedenca. Kot nelogično in nerazumljivo graja stališče sodišča prve stopnje, da ti materialni stroški niso bili potrebni, ker naj bi jih izvedenec sam neupravičeno in po nepotrebnem povzročil. Pove, da bi se jim lahko izognil le v primeru, če bi sodišče samo prevzelo sodni spis na njegovem naslovu ali če spisa sploh ne bi vrnil sodišču. Ne strinja se z zavrnitvijo zahteve kot neutemeljene. Meni, da je bila priglasitev stroškov z njegove strani zagotovo utemeljena in jasno specificirana, skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, hkrati pa so bili materialni stroški povezani z vračanjem spisa na sodišče v njegovi priglasitvi stroškov izkazani in utemeljeni s potrdilom o oddaji pošiljke.

3. Pritožba je bila vročena tožeči in toženi stranki. Tožena stranka na pritožbo sodnega izvedenca odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje ter priglaša stroške odgovora na pritožbo, ki naj jih sodišče prve stopnje naloži v plačilo pritožniku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V skladu z 249. členom ZPP ima izvedenec pravico do povračila stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za opravljeno delo. Tarifa za vrednotenje izvedenskega dela je vsebovana v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10 in nasl. - Pravilnik).

7. S predmetnim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevi sodnega izvedenca za plačilo stroškov izvedenskega dela. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 1. 2017 določilo za izvedenca s področja varnosti in zdravja pri delu v tem delovnem sporu pritožnika. V sklepu je opredelilo tudi nalogo izvedenca, ki je med drugim obsegala odgovore na vprašanja: - ali predstavlja delo, kot ga je opravljala tožnica pri toženi stranki, glede na vse škodljive vplive delovnega okolja (svinca), delo s povečano stopnjo nevarnosti, - ali je bila glede na dejavnost, ki jo opravlja tožena stranka, potrebna redna meritev vsebnosti svinca na delovnem mestu, - ali je zaukazano malicanje na delovnem mestu v prisotnosti svinca oziroma zaprašenosti s svincem skladno z varovanjem zdravja in življenja delavca na delovnem mestu, - ali je tožena stranka za delovno mesto, na katerem je tožnica opravljala svoje delo, naredila ustrezno oceno tveganja ter pri tem upoštevala način dela oziroma izpostavljenost svincu ter ali je bil način dela brez uporabe zaščitnih sredstev v skladu s predpisi iz varstva pri delu, - kdaj so bile pri toženi stranki prvič opravljene meritve emisij skupne zaprašenosti pri mokrem in suhem brušenju stekla in biološki monitoring v zvezi z izpostavljenostjo delavcev svincu, - kakšni so bili rezultati teh meritev in ali so bile mejne koncentracije svinca na delovnih mestih presežene in druga.

Pritožnik je sklep in spis prejel 19. 1. 2017, nakar je 23. 1. 2017 sodišču sporočil, da odklanja izdelavo izvedenskega mnenja z obrazložitvijo, da gre v obravnavanem primeru za problematiko predvsem s področja zdravja pri delu, s katerim se ukvarjajo izvajalci medicine dela (torej zdravniki), in ne varnosti pri delu, zaradi česar je menil, da je smiselno postavljena vprašanja zastaviti sodnemu izvedencu s področja medicine dela. Hkrati je poudaril, da kot univerzitetni diplomirani inženir strojništva v vlogi sodnega izvedenca s področja varnosti pri delu pri svojem strokovnem delu ne deluje poglobljeno na področju dela z nevarnimi kemičnimi snovmi oziroma na področju varovanja delavca pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (kamor sodi problematika prisotnosti svinca in svinčevih spojin na delovnih mestih), saj je zaradi specifičnosti in obširnosti področja varnosti pri delu nemogoče, da posameznik obvladuje celotno področje varnosti pri delu dovolj strokovno. Obenem je pritožnik priglasil stroške, ki so mu nastali v zvezi s predmetno zadevo.

8. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da pritožnik ni upravičen do nagrade in plačila stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja. Pravilno je ugotovilo, da stroški niso bili potrebni, ker bi glede na vsebino predhodne predstavitve zadeve po telefonu in vsebino vprašanj iz sklepa, na katera je sodišče v predmetni zadevi potrebovalo odgovore izvedenca, pritožnik lahko sodišče obvestil, da odklanja izdelavo izvedenskega mnenja v predmetni zadevi. Pritožnik zatrjuje, da je bil študij spisa potreben, da je šele po njem lahko navedel razloge za odklonitev izdelave izvedenskega mnenja. V pritožbi zgolj nekonkretizirano in s sklicevanjem na kratko trajanje pogovora (82 sekund) nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da mu je bilo v predhodnem telefonskem razgovoru pojasnjeno, da je predmet tega delovnega spora plačilo odškodnine za škodo, nastalo kot posledica zastrupitve s svincem v delovnem okolju. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je to v povezavi z vprašanji, ki jih je sodišče prve stopnje zastavilo v sklepu z dne 12. 1. 2017, pritožniku dalo dovolj podatkov, da bi lahko že tedaj sodišče prve stopnje opozoril na možno odklonitev izdelave izvedenskega mnenja, kot izhaja iz kasneje navedenih razlogov, oziroma zahteval od sodnice več podatkov v zvezi s tem, česar pa ni storil. Glede na to pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da strošek študija spisa ni bil potreben, zaradi česa izvedenec ne more biti upravičen do njegovega povračila. Pritožnik v zvezi s stroškom poštnine izhaja z zmotnega izhodišča, da je bil strošek potreben zato, ker je bilo spis treba vrniti sodišču prve stopnje. Ker bi se bilo tudi nastanku tega stroška mogoče izogniti s pravočasno obvestitvijo sodišča prve stopnje, da pritožnik nima ustreznega strokovnega znanja za izdelavo izvedenskega mnenja, tudi tega stroška ni mogoče šteti za potrebnega.

9. Za odločitev v predmetni zadevi ni pravno pomembno, ali je pritožnik odklonil izdelavo izvedenskega mnenja utemeljeno ali neutemeljeno, zato se do te pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne opredeljuje.

10. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).