Jedro

Vzrok strahu predlagateljice pred nasprotnim udeležencem, nasilna ravnanja in vedenjski vzorci nasprotnega udeleženca v odnosu do predlagateljice ter možnost izvajanja nadaljnjega nasilja nad predlagateljico preko otroka, v tej zadevi, v kateri se ne odloča o ukrepih zaradi preprečevanja nasilja nad predlagateljico, temveč se odloča o tem, kakšni stiki mld. A. A. z njenim očetom bi bili v njeno največjo korist zaradi spremenjenih okoliščin, ki so posledica dalj časa trajajoče (vse od meseca maja 2019) odsotnosti stikov mld. A. A. z očetom zaradi dogodkov in nasprotnemu udeležencu izrečenih ukrepov, ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niti niso izpodbijane, temeljijo pa tudi na navedbah in izpovedi same predlagateljice, da ni zaslediti, da bi bil nasprotni udeleženec nasilen tudi do mld. A. A., niso pravno odločilna dejstva.

Izrek

I. Pritožba predlagateljice zoper sklep z dne 28. 12. 2021 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti potrdi.

II. Pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 11. 11. 2021 se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti potrdi.

III. Predlagateljica trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 11. 11. 2021 pod točko I. sklenilo, da bodo stiki mld. A. A. z očetom (nasprotnim udeležencem), ki so bili dogovorjeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. IV P 86/2018 z dne 27. 6. 2018, odslej dalje potekali: - tri zaporedne sobote od 10.00 do 17.00 ure. Prvi takšen stik bo v soboto 27. 11. 2021 in nadaljnja stika v soboto dne 4. 12. 2021 in v soboto dne 11. 12. 2021; - po izteku stikov iz prve alineje točke I. izreka tega sklepa vsako sredo od 15.00 do 19.00 ure. Prvi takšen stik bo v sredo 15. 12. 2021 in nadaljnji stiki v sredo dne 22. 12. 2021, v sredo dne 29. 12. 2021, v sredo dne 5. 1. 2022, v sredo dne 12. 1. 2022, v sredo dne 19. 1. 2022, v sredo dne 26. 1. 2022, v sredo dne 2. 2. 2022, v sredo dne 9. 2. 2022, v sredo dne 16. 2. 2022 in v sredo dne 23. 2. 2022; - po izteku stikov iz prve alineje točke I. izreka tega sklepa in hkrati s stiki iz druge alineje točke I. izreka tega sklepa tri zaporedne sobote od 10.00 ure do 17.00 ure in sicer v soboto dne 18. 12. 2021, v soboto dne 25. 12. 2021 in v soboto dne 1. 1. 2022, nadalje pa vsaki drugi vikend od sobote od 10.00 ure do nedelje do 18.00 ure in sicer od sobote dne 8. 1. 2022 do nedelje dne 9. 1. 2022, od sobote dne 22. 1. 2022 do nedelje dne 23. 1. 2022, od sobote dne 5. 2. 2022 do nedelje dne 6. 2. 2022 in od sobote dne 19. 2. 2022 do nedelje dne 20. 2.2022; - v času zimskih šolskih počitnic od ponedeljka dne 28. 2. 2022 od 17.00 ure do petka dne 4. 3. 2022, pri čemer se ta stik nadaljuje v vikend stik pri očetu od sobote dne 5. 3. 2022 do nedelje dne 6. 3. 2022 do 17.00 ure; - po izteku stikov iz prejšnjih alinej točke I. izreka tega sklepa vsak drugi vikend od petka od 15.00 ure do nedelje do 18.00 ure, pri čemer bo prvi takšen stik od petka dne 18. 3. 2022 do nedelje dne 20. 3. 2021 in še med tednom in sicer v tednu, ki mu ne sledi vikend stik, v torek in četrtek od 15.00 do 19.00 ure, pri čemer bosta prva takšna stika v torek dne 8. 3. 2022 in v četrtek dne 10. 3. 2022 in nadalje vsak drugi teden; v tednu, ki mu sledi vikend stik, pa v sredo od 15.00 do 19.00 ure, pri čemer bo prvi takšen stik v sredo dne 16. 3. 2022 in nadalje vsak drugi teden; - v času nadaljnjih jesenskih in zimskih počitnic tako, da mld. A. A. preživi prvi del počitnic do srede do 17.00 ure pri tistem staršu, pri katerem bo predhodno na vikend stiku, drugi del počitnic od srede od 17.00 ure do nedelje do 17.00 ure pa pri drugem staršu; - v času prvomajskih počitnic tako, da mld. A. A. preživi pri očetu prvomajske počitnice v neparnih letih. Prve takšne počitnice bo mld. A. A. pri očetu preživela leta 2023; - v času poletnih počitnic tako, da mld. A. A. preživi pri očetu nepretrgoma drugi in četrti teden od nedelje od 17.00 ure do nedelje do 17.00 ure v mesecu juliju ter drugi in četrti teden v mesecu avgustu od nedelje od 17.00 ure do nedelje do 17.00 ure, pri čemer tedenski in vikend stiki z očetom ne potekajo, ko je mld. A. A. na letnih počitnicah z materjo; - čas božično-novoletnih praznikov mld. A. A. preživi izmenjaje od 24. 12. od 15.00 ure do 28. 12. do 17.00 ure pri enem staršu in od 28. 12. od 17.00 ure do 2. 1. do 17.00 ure pri drugem staršu. Božične praznike 2022 bo mld. A. A. preživela pri očetu, novoletne praznike 2022/2023 pa pri materi in nato vsako leto izmenjaje; - čas velikonočnega ponedeljka od 10.00 do 18.00 ure preživi mld. A. A. pri očetu, v kolikor ne bo predhodno pri očetu na vikend stiku; - dan praznovanja svojega rojstnega dne mld. A. A. preživi pri očetu v neparnih letih. Prvi takšen stik bo mld. A. A. pri očetu preživela dne ... 2023. Sklenilo je tudi, da bo predaja mld. A. A. med staršema potekala vedno ob določeni uri pred Policijsko postajo v A. Pod točko II. izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izdalo začasna odredba, s katero je (po popravi) začasno stike uredilo na vsebinsko enak način kot s končno odločbo, s trajanjem do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnosti sklepa pod točko I. izreka, za primer kršitve te začasne odredbe pa je obenem kršitelju izreklo denarno kazen v višini 300,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa bo v primeru ponovne kršitve s sklepom izreklo novo denarno kazen v novem, višjem znesku za primer, če kršitelj niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti in bo sodišče tako ravnalo vse dotlej, da bo kršitelj s kršitvijo prenehal. Pod točko III. izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje predlagateljici še naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v višini 688,63 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Z drugim izpodbijanim sklepom z dne 28. 12. 2021 pa je sodišče prve stopnje popravilo tretjo alinejo točke II. 1. izreka sklepa, opr. št. III N 52/2020 z dne 11. 11. 2021 tako, da pravilno glasi: „- po izteku stikov iz prve alineje točke II. 1. izreka tega sklepa in hkrati s stiki iz druge alineje točke II. 1. izreka tega sklepa tri zaporedne sobote od 10.00 ure do 17.00 ure in sicer v soboto dne 18. 12. 2021, v soboto dne 25. 12. 2021 in v soboto dne 1.1. 2022, nadalje pa vsaki drugi vikend od sobote od 10.00 ure do nedelje do 18.00 ure in sicer od sobote dne 8. 1. 2022 do nedelje dne 9. 1. 2022, od sobote dne 22. 1. 2022 do nedelje dne 23. 1. 2022, od sobote dne 5. 2. 2022 do nedelje dne 6. 2. 2022 in od sobote dne 19. 2. 2022 do nedelje dne 20. 2. 2022.“

3. Zoper prvi sklep z dne 11. 11. 2021 sta se pritožila oba udeleženca tega postopka.

4. Predlagateljica izpodbija ta sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti spremeni tako, da se predlogu predlagateljice za spremembo stikov ugodi, podredno pa, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi najprej povzame vsebino izpodbijanega sklepa, v nadaljevanju pa nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ko se je oprlo na mnenje izvedenke, da je nasprotni udeleženec pripravljen sprejeti odgovornosti za določene otrokove aktivnosti v prostem času in glede šolskih obveznosti ter organizacijo stikov v času šolskih počitnic, ko je na podlagi zaslišanja predlagateljice ocenilo, da nasprotni udeleženec do mld. A. A. ni bil nikoli nasilen in da je potrebno ponovno vzpostaviti zaupen odnose med očetom in hčerko in ko je na podlagi izvedenskega mnenja tudi še ocenilo, da je v korist mld. A. A., da bo preživela približno enakovreden čas pri obeh starših. Sodišču prve stopnje ob tem očita, da ni upoštevalo vseh dejanskih okoliščin primera, da ni ustrezno vrednotilo zaslišanja predlagateljice in nasprotnega udeleženca, popolnoma napačno ocenilo dosedanje vedenje nasprotnega udeleženca in neupravičeno v celoti sledilo izvedenskem mnenju, na katerega pomanjkljivosti je predlagateljica takoj opozorila. Zaradi navedenega predlagateljica sodišču prve stopnje očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja in posledično napačno uporabo materialnega prava. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma spregledalo okoliščino, da nasprotni udeleženec ni želel sodelovati s pristojnimi organi, konkretno s CSD, ter v celoti ignoriral in zavračal izvajanje stikov pod nadzorom. To po njeni oceni jasno nakazuje na njegov dominanten odnos, ki ga je predlagateljica ves čas izpostavljala, prav tako pa nakazuje tudi na to, da interes nasprotnega udeleženca ni vzpostavitev oziroma ohranitev stikov z mld. A. A., ampak zgolj kljubovanje sistemu ter predlagateljici. Sodišče prve stopnje je po mnenju predlagateljice pri odločanju pretirano in neupoštevajoč ostale okoliščine primera sledilo mnenju izvedenke, čeprav le-ta ni ugotavljala nekaterih ključnih dejstev, kot je recimo vzrok strahu predlagateljice pred nasprotnim udeležencem, kar je po njenem mnenju ključno za razjasnitev sedanjega in pričakovanega ter prihodnjega vedenja nasprotnega udeleženca. Ta namreč svojih vedenjskih vzorcev ni spremenil, zato se lahko pričakuje, da bodo ponovno nastale okoliščine, kot so že obstajale (nasilje, manipulacija itd.). Predlagateljica meni, da je takšno vedenje mogoče pričakovati tudi v odnosu do otroka, kar pa izvedenka ni konkretneje presojala. Predlagateljica je mnenja, da so pretekli dogodki in pretekle okoliščine pomembne za presojo koristi otroka v nadalje, saj ravno te nakazujejo na to, kako bo nasprotni udeleženec ravnal v prihodnosti. Po oceni predlagateljice izvedenka izpostavi le prizadetost nasprotnega udeleženca nad sistemom, kar pa nakazuje ravno na to, da sistem varuje žrtve in ne osebe, ki takšna ravnanja izvajajo. Bistveno je po njenem mnenju to, da je izvedenka navedeno ugotavljala le na podlagi pogovora z nasprotnim udeležencem in opazovanj srečanj, ne pa tudi na podlagi preteklih okoliščin ter vzrokov za postopke, ki so uperjeni zoper nasprotnega udeleženca. Izvedenka je sicer med njenim zaslišanjem stalno poudarjala, da je preučevala celotno sliko situacije, psihodinamike kompletne osebnosti in dinamiko medsebojnih odnosov, vendar predlagateljica meni, da tega ni mogoče trditi, saj je ključne okoliščine in dogajanja popolnoma spregledala. Obstoja nasilnih ravnanj s strani nasprotnega udeleženca sploh ni ovrednotila, čeprav so glede na izrečene ukrepe prepovedi približevanja ti resnično obstajali. Predlagateljica zato meni, da ni jasno, ali določeni stiki dejansko in dolgoročno koristijo mld. A. A. Izvedenka niti natančno ni vedela pojasniti, ali nasprotni udeleženec potrebuje strokovno obravnavo oziroma pomoč, kar po mnenju predlagateljice dodatno nakazuje na pomanjkljivo izdelano izvedensko mnenje. Vsega navedenega mnenje ni upoštevalo, zato je v tem delu po oceni predlagateljice dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno in posledično napačno uporabljeno materialno pravo, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev v pretežni meri uprlo na izdelano izvedensko mnenje, kljub vsem izpostavljenim pomanjkljivostim. Sodišču prve stopnje predlagateljica še očita, da je neupravičeno in neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog predlagateljice o pribavi izpovedi zaslišanih prič iz kazenskega postopka opr. št. I Kpr 24260/2019, ki se vodi zoper nasprotnega udeleženca zaradi očitanega kaznivega dejanja nasilja v družini. Po mnenju predlagateljice gre pri tem dokazu za ključen dokaz o vedenju in ravnanju nasprotnega udeleženca, o njegovih nasilnih izpadih ter nasilnemu in manipulativnemu vedenju. Te listine bi po oceni predlagateljice morala vrednotiti tudi izvedenka, saj bi šele na tej podlagi lahko proučila celotno sliko situacije, psihodinamike kompletne osebnosti in dinamiko medsebojnih odnosov. Ker gre pri tem dokazu po mnenju predlagateljice za ključni dokaz v zadevnem postopku, je bilo z neizvedbo tega dokaza dejansko stanje nepopolno ugotovljeno ter posledično sprejeta napačna materialnopravna odločitev. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov zavrnitve takšnega ključnega dokaza, pa sodišču prve stopnje predlagateljica očita še, da je s tem storilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka. Predlagateljica se tudi ne strinja s samo določitvijo rednih stikov, saj meni, da ti niso dovolj natančno določeni oziroma so določeni brez upoštevanja nekaterih pomembnih dejavnikov. Kot prvo sodišče ni določilo stikov v primeru bolezni mld. A. A. oziroma v času odsotnosti iz šole zaradi bolezni ali podobnih ukrepov. Predlagateljica je mnenja, da bi bilo najprimerneje, da se določi, da je mld. A. A. takrat pri njej. Nadalje predlagateljica sodišču prve stopnje še očita, da ni upoštevalo okoliščine, kako je s stiki v primeru potovanj in odhodov v tujino. Predlagateljica meni, da bi v primerih potovanj v tujino moralo biti določeno, da se starša medsebojno obveščata o odhodih in destinacijah odhoda v tujino. Po predlagateljičinem mnenju je neživljenjska in neprimerna tudi določitev stikov v času poletnih počitnic, saj noben od udeležencev v tem času nima zagotovljenih skupno 14 dni, ki bi jih lahko porabil za poletni dopust. Skupno 14 dni dopusta imata udeleženca zagotovljenega že po zakonu, kar pa napadena odločitev o stikih ne upošteva. Poleg tega ima mld. A. A. v času poletnih počitnic rojstni dan, zato bi bilo primemo, da se takrat stiki izvajajo izmenično vsako leto. V skladu s tem predlagateljica predlaga, da bi bilo smiselno, da se v poletnih počitnicah določijo stiki na naslednji način: tako da mld. A. A. 1. teden v juliju preživi pri predlagateljici, 2. teden pri nasprotnemu udeležencu, 3. in 4. teden v juliju skupaj (rojstni dan ima ...) ter 1. in 2. teden v avgustu skupaj izmenično vsako leto pri enemu, začenši s stikom s predlagateljico v 3. in 4. tednu v juliju, ter nadalje z nasprotnim udeležencem v 1. in 2. tednu avgusta. Nadalje mld. A. A. 3. teden v avgustu ponovno preživi pri predlagateljici, 4. teden pa pri nasprotnemu udeležencu. Po mnenju predlagateljice je neprimerna tudi odločitev o stikih v času velikonočnega ponedeljka. Predlagateljica meni, da bi bilo smiselno, da bi se na velikonočni ponedeljek stiki izvajali izmenično vsako leto. Prav tako meni, da bi se stiki morali izmenično vsako leto izvajati v času zimskih in jesenskih počitnic. Stiki kot so določeni sedaj namreč ne dovoljujejo, da bi kateri koli od udeležencev z mld. A. A. planiral večdnevni izlet ali počitnice. Končno predlagateljica izpostavlja še, da je neprimerno določena tudi ura predaje mld. A. A. na stik ob 15.00 uri. Mld. A. A. ima namreč v okviru šole zagotovljeno varstvo v šoli do 15.00 ure, kjer tudi naredi domačo nalogo. Poleg tega pa predlagateljica dela do 15.00 ure, zato bi tudi iz tega vidika bilo primerneje, da bi bil čas predaje določen ob 15.30 in ne ob 15.00 uri. Ob zaključku svoje pritožbe predlagateljica izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Pri tem izpostavlja, da je sodišče prve stopnje določilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške, razen stroškov izvedenskega mnenja, za katerega sodišče meni, da je pravično, da vsak udeleženec krije polovico teh stroškov. Tako je predlagateljici odmerilo stroške v višini 688,63 EUR. Predlagateljica odločitvi o stroškov nasprotuje, saj ji je na podlagi odločbe Bpp 527/2020 z dne 12. 8. 2020 bila odobrena brezplačna pravna pomoč zaradi nepravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. IIIN 52/2020 v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v nepravdnem postopku na prvi stopnji ter oprostitve plačila stroškov nepravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih tak, vse od 30. 4. 2020 dalje. Pod postavko „plačilo stroškov postopka“ spada tudi plačilo stroškov izdelave izvedenskega mnenja. To pa po njeni oceni pomeni, da predlagateljica ni dolžna plačevati teh stroškov, saj je bila plačil oproščena z odločbo BPP. Zaradi navedenega meni, da je sodišče prve stopnje predlagateljici napačno naložilo plačilo stroškov postopka, napačno je odločilo, da kljub oprostitvi plačila stroškov postopka stroške izdelave izvedenskega mnenja nosi sama.

5. Zoper ta sklep se je pritožil tudi nasprotni udeleženec, ki sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da ponovno izvede pravno relevantne dokaze, ki so temelj odločitve prvostopenjskega sodišča ter pritožbi ugodi in izda sklep o ureditvi stikov, kot je to predlagal nasprotni udeleženec v odgovoru na tožbo, t.j. ohranitvi stikov iz sodne poravnave opr.št. IV P 86/2018 z dne 27. 6. 2018, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Celju, podredno pa mu predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi najprej opozori na očitno pisno pomoto sodišča prve stopnje pri pisanju izreka izpodbijanega sklepa v točki II., ki predstavlja začasno odredbo, izdano po uradni dolžnosti, saj bi morala biti glede na vsebino le-ta identična izreku sklepa iz I. točke sklepa III N 52/2020 z dne 11. 11. 2021, pa temu ni tako. Sodišče prve stopnje je več kot očitno naredilo pisno napako in se pri prepisovanju izreka sklepa v začasno odredbo več kot očitno zmotilo, kar je nedvoumno. Kot si sledi iz izreka sklepa iz I. točke, si po alineah sledijo jasno opredeljeni stiki in sicer od prve do enajste alinee. Pri začasni odredbi iz II. točke si od prve do enajste alinee sledijo opredeljeni stiki (ki naj bi bili identični izreku sklepa iz I. točke). Pri primerjavi alinej iz I. in II. točke sklepa z dne 11. 11. 2021 pa zasledimo, da si sledijo v I. točki alinee od 1 do 11 zaporedoma, pri II. točki pa si sledijo alinee 1,2,5,4, 5 in dalje do 11. Tako je povsem očitno, da je sodišče pri prepisovanju naredilo očitno pisno zmoto, saj je v začasni odredbi dvakrat naveden identičen stik, kot je to obrazloženo zgoraj. Utemeljitev, da bi stiki iz izreka sklepa iz I. točke in izreka začasne odredbe iz II. točke morali biti identični, izhaja tudi iz obrazložitve sklepa z dne 11. 11. 2021 in sicer podkrepljeno v točki 29. na strani 26 sklepa ter v točki 40. na strani 30 sklepa. Ob tem nasprotni udeleženec še pojasnjuje, da je šele ob stiku, ki bi moral biti izvršen v soboto 18. 12. 2021 ugotovil, da je sodišče naredilo očitno pomoto, saj mu predlagateljica tega dne ni pripeljala otroka na stik, saj je izkoristila to zmoto in pri tem ne da bi ščitila pravice otroka, zasledovala le lastno korist in se okoristila z manjšim obsegom stikov nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je zaradi navedenega v izpostavljenem delu predlagal izdajo ustreznega sklepa o popravi, da bo začasna odredba vsebovana v II. točki izreka sklepa enaka sklepu iz I. točke izreka sklepa. V nadaljevanju pritožbe nasprotni udeleženec sodišču prve stopnje še očita, da je napačno in protispisno glede na predložene dokaze povzelo obrazložitev v točki 6. izpodbijanega sklepa na strani 15. Glede tega nasprotni udeleženec izpostavlja, da je že v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazoval, da je na vsak poziv Centra za socialno delo glede določenih stikov, le-tega pisno obvestil, da se stikov ne bo udeleževal zaradi diskriminacije pri obravnavi ter zaradi podanih kazenskih ovadb zoper vpletene na centru za socialno delo. Ker je sodišče protispisno povzemalo navedbe v spisovni dokumentaciji glede na substancirane dokaze iz vlog nasprotnega udeleženca, mu nasprotni udeleženec očita, da je s tem storilo bistveno kršitev pravil postopka, t.i. protispisnost, ki narekuje razveljavitev sklepa z dne 11. 11. 2021. Nasprotuje tudi mestu predaje mld. A. A. vedno ob določeni uri pred Policijsko upravo A. Tako določena predaja otroka po mnenju nasprotnega udeleženca otroku ni v korist, še manj pa je takšna predaja moralno upravičljiva iz katerega koli razloga, saj nasprotni udeleženec ni udeležen v kakršnem koli kazenskem ali prekrškovnem postopku zaradi nasilja, zoper njega ni podana nobena druga prijava (razen predlagateljičina), kakor ne CSD in ne Policija ne beleži karkoli kar bi opravičevalo takšno utemeljitev sodišča, da je določilo prevzem otroka pred Policijsko postajo A. Ne glede na vse pravnomočne prepovedi približevanja, kjer je obstajala t.i. „verjetnost“, da bi do nečesa lahko prišlo (pa vsekakor ni), ki je temeljila le na izjavi in prijavi predlagateljice in sklepa multidisciplinarnega tima (katerega sklepa ni zaslediti v nobeni ne pravdni, ne kazenski in tudi ne v tej zadevi). Zoper takšne sklepe je nasprotni udeleženec na Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče podal pritožbe in predlagal uvedbe postopkov zaradi kršenja tako ustavno zagotovljenih pravic kakor zaradi ureditve pravne prakse na tem področju (zapolnitev pravne praznine ob prenosu odločanja iz CSD na sodišče). Izpostavlja še, da iz 22.točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da so v ospredju predlagateljičini strahovi, da bi nasprotni udeleženec preko otroka delal škodo njej in bi to posledično vplivalo na razvoj otroka. Sodišču prve stopnje zato očita, da je upoštevalo le t.i. strah predlagateljice, ne pa koristi otroka, ki bi mu moralo biti vodilo. Nasprotni udeleženec meni, da predaja otroka pred Policijsko postajo nanj deluje izjemno obremenjujoče in vpliva na njegovo duševno stanje, saj otroku ni jasno zakaj oče pride po lastnega otroka pred uniformirano policijo. Nasprotni udeleženec zato predlaga, da se ta določba v izpodbijanem sklepu spremeni in določi prevzem otroka na stiku na kateremkoli javnem mestu, ki ga bo določilo, vendar ne pred uniformiranim državnim organom ali na CSD-ju. Ob koncu svoje pritožbe se nasprotni udeleženec pritožuje tudi glede stroškovne odločitve sodišča prve stopnje, vsebovane v izpodbijanem sklepu, saj meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila 40. člena ZNP-1, 2. odstavka 55. člena ZNP-1 in 101. člena ZNP-1 in odločilo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Pri tem izpostavlja, da je predlagateljica pričela s predmetnim postopkom, ker se je nasprotnemu udeležencu iztekala prepoved približevanja in bi se predlagateljica nazaj morala ravnati po sklenjeni sodni poravnavi iz leta 2018. Takšna sprememba stikov, kot jo je predlagala, pa sploh ni bila potrebna, saj sta imela udeleženca postopka jasno zapisano sodno poravnavo in bi jo, v kolikor bi predlagateljica želela delati v korist otroka, lahko normalno izvrševala. Ker pa po mnenju nasprotnega udeleženca ne dela v korist otroka (to je stik očeta z mld. A. A.), pa je zaradi preteklih zamer do nasprotnega udeleženca le temu želela še bolj omejiti stike in celo podaljšati neizvedbo kakršnega koli stika očeta z otrokom. Takšna ravnanja predlagateljice po mnenju nasprotnega udeleženca niso v korist otroka, saj je tako nasprotni udeleženec 2 leti bil brez kakršnega koli stika z otrokom, ni vedel, ali je kaj bolan, kako ji gre v šoli, prav tako tudi ni prejel kakršnekoli informacije glede razvoja otroka. Ob tem še izpostavlja, da je CSD Celje brez zaslišanja nasprotnega udeleženca podal mnenje o njem in je pri tem mnenju tudi v vseh nadaljnjih postopkih vztrajal (ne da bi sploh opravil pogovor z nasprotnim udeležencem), zato je bil nasprotni udeleženec prisiljen zahtevati izvedbo dokaza z izvedenko, čemur je sodišče sledilo. Izvedenka je ugotovila prav tisto, kar je v vseh svojih vlogah trdil nasprotni udeleženec in v celoti potrdila vse njegove navedbe. Le na takšen način je lahko nasprotni udeleženec izkazal svoj prav, saj je bil pred izvedenko enakopravno obravnavan kot predlagateljica, po drugi strani pa je CSD brez kakršnega koli pogovora z nasprotnim udeležencem, le-tega označil kot največjega kriminalca z vsemi mogočimi motnjami. Vse te okoliščine po mnenju nasprotnega udeleženca kažejo, da se je postopek za spremembo stikov pričel izključno na predlog predlagateljice. Ne glede na njen predlog pa je nepravdni postopek v veliki meri in izključno v korist nasprotnega udeleženca. Skladno z določili 3. odstavka 40. člena ZNP-1 mora zato kriti stroške nasprotnega udeleženca predlagateljica. Enako velja po določilih 5. odstavka 40.člena ZNP-1, saj je predlagateljica te nastale stroške povzročila po svoji krivdi in le z naklepom preko podane vloge za spremembo stikov škodovati nasprotnemu udeležencu, zato nasprotni udeleženec predlaga, da se stroškovna odločitev spremeni tako, da se naloži plačilo sodne izvedenke v celoti v breme predlagateljice tega postopka.

6. Po prejemu pritožbe nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 28. 12. 2021, s katerim je popravilo z njegove strani izpostavljeno očitno pomoto pri pisanju izreka sklepa v točki II. Zoper ta sklep o popravi pa se pritožuje predlagateljica. Pritožbo vlaga iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da vsakršna napaka sodišča še ne more pomeniti očitne pomote. S popravnim sklepom je mogoče odpraviti le pomote, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča, t.j. napake, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe ali sklepa. Sodišče morebitnih vsebinskih napak ali pomanjkljivosti ne more samo odpraviti s popravnim sklepom, ker za to ni zakonske podlage. Po oceni predlagateljice v primeru izpodbijanega sklepa ne gre za popravo napake, ampak dejansko za vsebinsko spremembo sklepa, ki ima tudi drugačne pravne posledice. Sodišče je s popravnim sklepom dejansko določilo novo obdobje izvrševanja stikov po začasni odredbi, kar nedvomno pomeni drugačno vsebinsko odločitev in ne le pisno pomoto. Stiki bi se zaradi tega morali izvajati v čisto drugačnem obdobju ob poprej določenega, kar vpliva na sam pravni položaj oseb in za vpletene osebe povzroča drugačne pravne posledice. V tem delu je spremenjena odločitev sodišče nedopustna, saj gre za vsebinsko odločitev, kar je nedopustno spremeniti s popravnim sklepom. Kvečjemu bi se odločitev lahko spremenila z vložitvijo rednega pravnega sredstva zoper izdano začasno odredbo. V utemeljitev svojega stališča se predlagateljica sklicuje še na okoliščino, da iz vsebine obrazložitve sklepa z dne 11. 11. 2021 nikjer ne izhaja, da bi sodišče izdalo začasno odločbo z identično vsebino, kot je odločitev o stikih. Prav nasprotno, jasno je napisalo, da se stiki morajo začeti izvajati postopoma, zatorej je tudi logično, da so stiki za vikend (ob sobotah) in nadalje od sobote do nedelje v tej začetni fazi, torej v začetnih obdobjih po veljavnosti začasne odredbe, omejeni. V točki 40. obrazložitve sklepa z dne 11. 11. 2021 je jasno razvidno, da je sodišče izdalo začasno odredbo za takojšnje postopno izvajanje stikov. Temu ustrezna je tudi obrazložitev v točki 41., kjer je zapisano, da je za izvajanje stikov med mld. A. A. in nasprotnim udeležencem potrebna postopna prilagoditev in spoznavni čas. Že iz tega razloga po mnenju predlagateljice stiki v začasni odredbi ne morejo biti določeni identično kot v končnem sklepu, saj navedeno ne bi pomenilo postopnega prilagajanja. Če bi sodišče menilo, da se stiki naj izvajajo identično kot bi se izvajali po sklepu, pa bi navedeno moralo konkretno in jasno obrazložiti. V 40. in 41. točki pa je zavzelo popolnoma drugačno stališče. Nikjer, niti v 37. točki, kjer je zapisano, da „se stiki pričnejo nemudoma izvajati na podlagi sklepa o začasni odredi še pred pravnomočnostjo sklepa o spremembi stikov“, ni nikjer pristavka kot si ga neutemeljeno izmisli sodišče v napadenem sklepu, da se stiki pričnejo nemudoma izvajati na podlagi sklepa o začasni odredbi še pred pravnomočnostjo sklepa o spremembi stikov „z enako vsebino kot sicer izhaja iz I. točke izreka sklepa“. Tako je tudi neutemeljen popravni sklep, saj se z njim dejansko odloča o drugačni vsebini začasne odredbe (ki je nasprotna obrazložitvi sklepa), ne popravljajo pa se zgolj očitne napake. Sodišče z izpodbijanim sklepom ni popravilo napak v imenih in številkah, niti ni popravilo druge očitne pisne ali računske pomote ter tudi ne pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom, temveč je vsebinsko spremenilo izrek sklepa, ki ustvarja drugačne pravne posledice. Predlagateljica je mnenja, da je sodišče pri izdaji popravnega sklepa zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je navedlo, da bi morala začasna odredba imeti enako vsebino kot sklep ter da to tudi izhaja iz obrazložitve sklepa, zmotno je vsebinsko spremembo tretiralo kot očitno pomoto, posledično pa je tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj popravljanje vsebinske odločitve ni možno s popravnim sklepom.

7. Nasprotni udeleženec je odgovoril na obe pritožbi predlagateljice, v obeh odgovorih se je zavzemal za njuni zavrnitvi. Tudi predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca, v svojem odgovoru se zavzema za njeno zavrnitev in priglaša še stroške odgovora na pritožbo.

8. Pritožbe niso utemeljene.

9. V skladu s 350. in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

10. V tej nepravdni zadevi je predlagateljica vložila predlog za spremembo stikov med mld. A. A. in njenim očetom, kot so bili predhodno dogovorjeni s sodno poravnavo, sklenjeno dne 27. 6. 2018 pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. IV P 86/2018. V utemeljitev svojega predloga je navajala, da sta se v sodni poravnavi udeleženca postopka tudi zavezala, da se bosta udeleževala svetovanja na CSD Celje zaradi zaznane problematike (konflikten odnos), vendar je bil nasprotni udeleženec prisoten samo na prvem pogovoru, kjer je tovrstno pomoč zavrnil, rekoč, da je ne potrebuje. Prav tako nasprotni udeleženec v vsem tem času ni sodeloval s CSD Celje in je kljub številnim pobudam, negiral vse institucije in za njih pooblaščene strokovne delavce. Odnos ter ignoranca institucij nasprotnega udeleženca se kažeta tudi v tem, da nasprotni udeleženec ne sodeluje s centrom za socialno delo, kar izhaja tudi iz njegove vloge z dne 13. 11. 2019, s tem pa jasno kaže, da svojega ravnanja v odnosu do hčerke in predlagateljice ne namerava spremeniti in zavrača vse oblike pomoči. Problematika v odnosu nasprotnega udeleženca do predlagateljice in mld. A. A. se je ob vnovičnem pojavljanju nasilja nad predlagateljico in mld. A. A. stopnjevala do te mere, da je predlagateljica dne 14. 5. 2019 na PP Celje z namenom zaščite mld. A. A. in sebe podala kazensko ovadbo, na podlagi katere je bila nasprotnemu udeležencu izrečena prepoved približevanja zaradi nasilja v družini, prepoved približevanja je bila nato večkrat pravnomočno podaljšana po pravilih kazenske zakonodaje, kasneje pa je bila izrečena in tudi podaljšana s pravnomočnimi sklepi tudi še po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju: ZPND). Predlagateljica je v predlogu še izpostavljala, da je bilo v teh postopkih v zvezi z nasiljem v družini ugotovljeno, da nasprotni udeleženec s posrednimi in neposrednimi grožnjami izvaja psihično nasilje, predlagateljica pa se boji tudi fizičnega nasilja v ponovnem kontaktu z nasprotnim udeležencem ter uresničitve groženj s strani nasprotnega udeleženca, da jo bo ubil. Nadalje je še pojasnila, da je dne 8. 7. 2019 pri sodišču podala predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče omeji stike nasprotnega udeleženca z mld. A. A., dne 8. 1. 2020 pa je podala še predlog za podaljšanje prepovedi približevanja. Vezano na slednje je bil sprejet sklep za izdajo začasne odredbe, opr. št. Z 9/2019 z dne 10. 1. 2020, s katerim je sodišče omejilo stike nasprotnega udeleženca z mld. A. A. tako, da je določilo stike med nasprotnim udeležencem in mld. A. A. pod nadzorom strokovnega delavca CSD Celje na 14 dni. Vendar pa je nasprotni udeleženec takšne stike kljub pozivom sodišča vztrajno zavračal. Predlagateljica je še navajala, da je iz ravnanj nasprotnega udeleženca mogoče sklepati, da slednji ne kaže želje po stiku s hčerko iz razloga, da bi z njo preživljal čas, se z njo igral, pogovarjal in družil, temveč ima druge namene. To se je potrdilo tudi na naroku dne 18. 10. 2019, ko je nasprotni udeleženec zavrnil možnost stika s hčerko, ki bi se izvajal pod nadzorom CSD Celje in je rajši ostal brez kakršnih koli stikov. Drugič je na naroku dne 17. 1. 2020 povedal, da bo zoper sklep o začasni odredbi glede stikov pod nadzorom podal ugovor, ker takšnih stikov ne bo sprejel, kar nakazuje, da ni interes nasprotnega udeleženca preživljanje časa s hčerko, temveč nekaj, kar pod nadzorom CSD Celje ne bi mogel početi. Iz njegovih ravnanj je razvidno, da svojega dominantnega in agresivnega vedenja ne želi spremeniti kljub temu, da s svojim konstantnim ravnanjem škodi predvsem otroku. Predlagateljica kot mati mld. A. A. je zato predlagala, da se stiki določeni s sodno poravnavo spremenijo oziroma omejijo in sicer naj se v izogib nadaljnji škodi v odnosu do otroka, stiki med očetom in mld. A. A. zaradi zaznane in dokazane problematike s strani nasprotnega udeleženca, v času prepovedi približevanja ukinejo v celoti, nasprotni udeleženec pa se je v tem času dolžan udeležiti programov, dodeljenih s strani CSD (programov za nenasilno komunikacijo, boljše starševstvo ter/ali ostalih programov), saj predlagateljica želi, da nasprotni udeleženec prepozna problematiko v svojem nasilnem, agresivnem in manipulativnem vedenju, ki bo pri otroku pustilo veliko hujše posledice, kot če otrok stikov nima, in ga odpravi. Nadalje pa naj se stiki na podlagi mnenja CSD Celje, v kolikor nasprotni udeleženec prepozna in odpravi izkazano problematiko, po izteku prepovedi približevanja, določijo na način, da bodo za otroka najmanj obremenjujoči in bodo pozitivno vplivali na otroka. Trenutno mnenje CSD Celje je namreč, da se očetu v času trajanja prepovedi približevanja odvzame pravica do stikov. V kolikor pa bo CSD Celje po poteku prepovedi podal mnenje o ustreznosti samostojnih stikov, je predlagateljica predlagala, da se naj samostojni stiki izvajajo enkrat na 14 dni po tri ure v prvem letu po izdaji mnenja CSD o ustreznosti samostojnih stikov. V kolikor pa se bo prepoznalo, da so dodeljeni stiki v prvem letu potekali brez manipulativnih in psihičnih obremenitev in pritiskov na otroka in brez drugih, za otroka in otrokov razvoj ogrožajočih posebnosti, naj se stiki spremenijo na tako, da potekajo vsako drugo soboto med 10. in 18. uro, pri čemer predlagateljica zaenkrat ne dopušča možnosti, da bi nasprotni udeleženec z otrokom zapustil državo. Predaja otroka pa naj v tem primeru poteka pred policijsko postajo, na Centru za socialno delo ali ob navzočnosti tretje osebe v spremstvu predlagateljice. Predlagateljica je tako konkretno predlagala, da se stiki med mld. A. A. in očetom, nasprotnim udeležencem vršijo na naslednji način: po poteku ukrepa prepovedi približevanja v zadevi, opr. št. N 323/2019 in poteku začasne odredbe po sklepu, opr. št. Z 9/2019 z dne 10. 1. 2020 tako, da oče vsako drugo sredo prevzame mld. A. A. v vrtcu ob 15:00 in jo pripelje pred Policijsko postajo A. ob 18:00, kjer jo prevzame mati; po poteku enega leta od prenehanja ukrepa prepovedi približevanja pa tako, da mati pripelje mld. A. A. pred Policijsko postajo A. vsako drugo soboto ob 10:00, kjer jo prevzame oče, nato pa jo oče pripelje nazaj pred Policijsko postajo A. isti dan ob 18:00. 11. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o glavni stvari izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo predstavljajo določila 141. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanj: DZ), pa tudi določila Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP), še zlasti 8. člena, določila Konvencije o otrokovih pravicah (v nadaljevanju: KOP), še zlasti 7. do 9. člen, določila Konvencije Sveta Evrope o otrokovih stikih (v nadaljevanju: KOS) in določila 53. in 54. člena Ustave RS (v nadaljevanju: URS). Tako 1. odstavek 141. člena DZ določa, da ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. V skladu z določbo 8. odstavka 141. člena DZ lahko sodišče izda novo odločbo o stikih otroka s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, pri čemer pa lahko v skladu s 6. odstavkom 141. člena DZ pravico do stikov omeji ali jo tudi odvzame v skladu z določilom 173. člena DZ.

12. Pri odločitvi o izdaji začasne odredbe po uradni dolžnosti pa je prav tako izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo predstavljajo določila od 157. do 162. člena DZ, določilo 100. člena ZNP-1 in določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Začasne odredbe so v skladu z določilom 159. člena DZ ukrepi za varstvo koristi otroka, ki jih sodišče na podlagi določila 1. odstavka 157. člena DZ izreče, če ugotovi, daje otrok ogrožen. Otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odstavek 157. člena DZ). Ta škoda pa obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (3. odstavek 157. člena DZ). V skladu z določilom 161. člena DZ sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Sodišče pa sme za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, in tako tudi odredbo o načinu izvajanja stikov (četrta alineja 1. odstavka 162. člena DZ. Določilo 160. člena DZ tudi določa, da sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, odloči o prenehanj u ukrepa, če so prenehali razlogi zanj, izreče drug ukrep za varstvo koristi otroka, če se med izvajanjem ukrepa izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje, odloči o podaljšanju izrečenega ukrepa ali ukrep ponovno izreče. Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje, torej Zakon o izvršbi in zavarovanju (100. člen ZNP-1).

13. Po izvedenem dokaznem postopku1 je sodišče prve stopnje v točki 18. obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo časovno zaporedje vseh dogodkov in ukrepov, ki so bili izrečeni nasprotnemu udeležencu in na podlagi teh ugotovitev v točki 19. obrazložitve izpodbijanega sklepa še ugotovilo, da mld. A. A. v posledici vseh teh dogodkov in ukrepov vse od meseca maja 2019 ni imela niti dogovorjenih stikov niti stikov pod nadzorom centra za socialno delo z nasprotnim udeležencem, zato je zaključilo, da so podane pravno relevantne okoliščine, ki zahtevajo ponovno ureditev stikov med mld. otrokom in očetom. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje, še zlasti na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologije B. B. (v nadaljevanju: sodna izvedenka), ugotovilo, da je glede na vse pridobljene podatke v korist mld. A. A., da se postopno, brez nadzora, začnejo čim prej uvajati stiki z očetom in da le ti prerastejo v čim bolj enakovredne stike otroka z obema staršema v časovnem in vsebinskem okviru. Ugotovilo je, da imata oba starša glede na vse pridobljene podatke in aktualno klinično psihološko sliko, vsak na svoj način, v njuni osebnostni organizaciji dovolj kakovostnih osebnostnih lastnosti, da sta svojemu otroku lahko dovolj dobra starša, pri čemer pri nikomer od njiju ni zaslediti neustreznih vzgojnih ravnanj v odnosu do otroka, tako tudi ne pri nasprotnemu udeležencu, pri katerem tudi ni zaslediti pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo potrebno urediti njegove stike pod nadzorom, pač pa so v ospredju bolj materini strahovi, da bi nasprotni udeleženec „preko otroka“ delal škodo njej in bi to posledično vplivalo tudi na razvoj otroka. Ugotovilo je še, da je pristna želja mld. A. A., da se stiki z očetom začnejo čimprej izvajati v „polni meri“, kar bi bilo zanjo tudi dejansko koristno, saj za svoj relativno zdrav psihofizični razvoj potrebuje oba starša, saj je glede na njeno kronološko starost dejansko zelo pomembna tudi funkcija in vloga očetovskega poslanstva, da bo lahko razvila več avtonomije in si bo lahko posledično sama, po svoje, ustvarila odnos in mnenje tako o očetu, kot o materi in posledično tudi o drugih, njej pomembnih avtoritetah in vrstnikih. Sledeč mnenju sodne izvedenke, da naj se stiki mld. A. A. z nasprotnim udeležencem pričnejo uvajati postopoma tako, da se stiki pričnejo izvajati ob sobotah, ko naj oče pripravi in organizira kakšne skupne aktivnosti, kar naj traja približno mesec dni, nakar naj se stiki stopnjujejo, tako da bodo potekali tudi med tednom v popoldanskem času in čez vikend, da lahko deklica ob očetu tudi prespi, nakar naj se glede na počutje otroka v času počitnic organizira strnjen teden ob očetu, potem pa dvakrat med tednom in vsaki drugi vikend, v času praznikov in počitnic pa dokaj enakovredno, je sodišče prve stopnje odločilo, da bodo stiki, ki so bili doslej določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. IV P 86/2018 z dne 27. 6. 2018 odslej dalje, najprej postopno, potem pa redno potekali tako, kot je določeno v točki I. izreka sklepa z dne 11. 11. 2021. Pri tem pa jem upoštevajoč visoko konflikten odnos med staršema sledilo tudi predlagateljičinemu predlogu in odločilo, da bodo vse predaje mld. A. A. med staršema vedno potekale ob določeni uri pred Policijsko postajo v A. Ker sta mld. A. A. in nasprotni udeleženec nazadnje imela stik v mesecu maju 2019 (z izjemo srečanja v mesecu novembru 2019), datum pravnomočnosti sklepa o spremembi stikov pa je negotovo dejstvo, pomaknjeno v prihodnost, je sodišče prve stopnje z namenom varovanja največje koristi mld. A. A. in sledeč mnenje izvedenke, da se stiki uvedejo postopoma, odločilo, da se stiki pričnejo nemudoma izvajati na podlagi sklepa o začasni odredbi (točka II. izreka izpodbijanega sklepa z dne 11. 11. 2021) še pred pravnomočnostjo sklepa o spremembi stikov, saj je zaključilo, da mld. A. A. s strani očeta ni ogrožena in zato ni razloga, da se stiki med njima ne bi izvajali, po drugi strani pa je zaznalo verjetno grožnjo za zdravo rast in skladen osebnostni razvoj deklice, ker mld. A. A. ni imela z očetom rednih stikov vse od meseca maja 2019. K pritožbi predlagateljice zoper sklep (o popravi) z dne 28. 12. 2021:

14. Izpodbijani sklep temelji na določilu 328. člena ZPP v zvezi z 42.členom ZNP-1, ki v 1. odstavku določa, da lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sklepa z izvirnikom.

15. Načeloma je pritrditi predlagateljici, da vsakršna napaka sodišča še ne more pomeniti očitne pomote in da je mogoče s popravnim sklepom odpraviti le pomote, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča, da je mogoče odpraviti le napake, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe ali sklepa.

16. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča določilo 328. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 uporabilo povsem pravilno, saj je odpravljalo ravno takšno napako, ki se mu je pripetila pri pisanju sklepa z dne 11. 11. 2021. Kot je pojasnilo v izpodbijanem sklepu v točki 5. obrazložitve, je namreč s tem sklepom popravilo le zapis tretje alineje točke II. 1. izreka sklepa, opr. št. III N 52/2020 z dne 11. 11. 2021 in sicer ustrezno odločitvi iz 37. in 40. točke obrazložitve citiranega sklepa, torej tako, da se stiki mld. A. A. pričnejo nemudoma izvajati na podlagi sklepa o začasni odredbi še pred pravnomočnostjo sklepa o spremembi stikov, z enako vsebino kot sicer izhaja tudi iz I. točke izreka sklepa. Povedano drugače, če ne bi prišlo do očitne pisne pomote pri zapisu začasne odredbe v točki II./1., bi se vse alineje izreka sklepa pod točko II./1. ujemale z alinejami v točki I./1. 17. Z zaključkom, da je prišlo pri pisanju sklepa z dne 11. 11. 2021 v tretji alineji točke II./1. izreka do očitne pisne pomote, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, saj je ta zaključek pravilen že iz razloga, ker je v tem delu izrek enak izreku v peti alineji točke II./1. Ker za takšno podvajanje izreka sklepa ni nobene logične razlage, je očitno, da je do podvajanja prišlo zaradi očitne pomote (kopiranja izreka) pri pisni izdelavi sklepa. Glede na to, da je iz razlogov sklepa z dne 11. 11. 2021 (37. in 40. točka obrazložitve) razvidno, da se stiki mld. A. A. pričnejo nemudoma izvajati na podlagi sklepa o začasni odredbi še pred pravnomočnostjo sklepa o spremembi stikov, z enako vsebino kot sicer izhaja tudi iz I. točke izreka sklepa, je ob primerjavi izrekov sklepa z dne 11. 11. 2021 v točkah I. in II. nadalje tudi še razvidno, da ob tem, ko se podvaja peta alineja, v točki II.1. očitno manjka tretja alineja točke I./1. izreka sklepa z dne 11. 11. 2021. Obe napaki, ki sta se primerili sodišču prve stopnje pri izdelavi sklepa z dne 11. 11. 2021, t.j. podvajanje pete alineje točke II./1. in v točki II./1 izpuščena tretja alineja točke I./1., je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča mogoče okarakterizirati kot očitni pisni, redakcijski pomoti pri pisni izdelavi sklepa z dne 11. 11. 2021 in ju je zato mogoče po sodišču prve stopnje kadar koli odpraviti z izdajo ustreznega sklepa o popravi iz 328. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 18. Ob primerjavi razlogov iz 37. in 40. točke sklepa z dne 11. 11. 2021 ter ob pojasnilu sodišča prve stopnje, da se stiki mld. A. A. pričnejo nemudoma izvajati na podlagi sklepa o začasni odredbi še pred pravnomočnostjo sklepa o spremembi stikov, z enako vsebino kot sicer izhaja tudi iz I. točke izreka sklepa, se tako izkaže za povsem neutemeljenega očitek predlagateljice, da je z izdajo izpodbijanega popravnega sklepa sodišče prve stopnje odpravljalo napako pri oblikovanju svoje volje, da gre za vsebinsko spremembo sklepa, s katero se določa novo obdobje izvrševanja stikov po začasni odredbi, saj je povsem očitno, da svoje volje sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega popravnega sklepa ni spreminjalo. Prav nasprotno, zapis začasne odredbe v točki II./1. izreka sklepa z dne 11. 11. 2021, ki jo je sodišče prve stopnje tudi sicer izdalo po uradni dolžnosti, je šele po popravi očitne pisne pomote skladen z vsebinsko oblikovano voljo sodišča prve stopnje.

19. Ob povedanem pritožbeni razlogi, ki jih je uveljavljala predlagateljica, niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), zato je pritožbo predlagateljice zoper sklep z dne 28. 12. 2021 zavrnilo in ta sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

K pritožbama predlagateljice in nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 11. 11. 2021 o glavni stvari, t.j. v točki I. izreka:

20. Predlagateljica ne konkretizira, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi zagrešilo sodišče prve stopnje, zato se ta njen očitek praktično ne da preizkusiti. Če pa je imela s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni navedlo razlogov za zavrnitev njenega dokaznega predloga za pribavo izpovedi zaslišanih prič iz kazenskega postopka opr. št. I Kpr 24260/2019, ki se vodi zoper nasprotnega udeleženca zaradi očitanega kaznivega dejanja nasilja v družini, v mislih kršitev pravice do izjave oziroma načela kontradiktornosti iz 5. člena ZPP, ki predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pa le-ta ni podana. Pravica stranke do izvedbe dokazov ni neomejena. Sodišče lahko njen dokazni predlog zavrne, če je ta nesubstanciran, če gre za neprimeren dokaz ali če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati (na primer zato, ker je stranka svojo trditev dokazala z ostalimi izvedenimi dokazi ali ker z njim dokazuje pravno neodločilno dejstvo). Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi zato ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, lahko pa gre za kršitev načela kontradiktornosti in s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar zavrnitev dokaznega predloga ni obrazložena z razumnimi razlogi. Ker lahko sodišče zavrnitev dokaznega predloga obrazloži z razumnimi razlogi le takrat, kadar je le-ta dovolj konkretiziran, substanciran, absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zaradi neobrazložitve zavrnitve dokaznega predloga že po naravi stvari ni in ne more biti podana v primeru, če je bil dokazni predlog stranke nesubstanciran oziroma nekonkretiziran in ravno za tak primer dokaznega predloga gre pri dokaznem predlogu predlagateljice za pribavo izpovedi zaslišanih prič iz kazenskega postopka opr. št. I Kpr 24260/2019, saj v svojem dokaznem predlogu ni konkretizirala (z navedbo imena in priimka) izpovedi katerih zaslišanih prič v tem kazenskem postopku naj se pribavijo.

21. Tudi nasprotni udeleženec ne konkretizira, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi zagrešilo sodišče prve stopnje. Če pa je imel s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje razveljavitev sklepa z dne 11. 11. 2021, s tem, da je napačno in protispisno glede na predložene dokaze povzelo obrazložitev v točki 6. obrazložitve sklepa na strani 15, da je protispisno povzemalo navedbe v spisovni dokumentaciji glede na substancirane dokaze iz vlog nasprotnega udeleženca, ko je nasprotni udeleženec dokazoval, da je na vsak poziv CSD glede določenih stikov, le-tega pisno obvestil, da se stikov ne bo udeleževal zaradi diskriminacije pri obravnavi ter zaradi podanih kazenskih ovadb zoper vpletene na centru za socialno delo, absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pa ta ni podana, saj pritožbeno zatrjevana kršitev ne predstavlja te absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Za t.i. protispisnost bi namreč lahko šlo samo v primeru, če bi sodišče določen podatek iz spisa nepravilno preneslo (napačno povzelo iz listinskega gradiva) v sklep. V tem primeru pa nasprotni udeleženec sodišču prve stopnje ne očita, da je v sklep napačno povzelo vsebino določenega listinskega dokaza (t.j. poročila CSD Celje z dne 1. 6. 2021), temveč naj bi bilo zatrjevano protislovje rezultat sodnikovega (zatrjevano napačnega) sklepanja o obstoju določenih dejstev (t.j. neodzivanje nasprotnega udeleženca na vabila CSD in njegove neopravičene odsotnosti) na podlagi izvedenih dokazov (predvsem na podlagi že zgoraj citiranega poročila CSD Celje z dne 1. 6. 2021 in dokazov, ki jih je predlagal toženec sam), zato lahko gre pri zatrjevanem protislovju kvečjemu za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa tudi ni podana, kot bo to obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

22. S pritožbenimi navedbami, v katerih predlagateljica vztraja pri svojih trditvah o obstoju nasilnih ravnanj in manipulacije s strani nasprotnega udeleženca, o njegovih vedenjskih vzorcih (dominanten odnos), ki jih nasprotni udeleženec ni spremenil (in jih tudi ne želi spremeniti), v razmerju do predlagateljice, o pričakovanosti takšnega vedenju nasprotnega udeleženca v prihodnosti tudi v odnosu do otroka, o potrebnosti strokovne obravnave oziroma pomoči nasprotnemu udeležencu glede nenasilne komunikacije in boljšega starševstva, pa tudi pri svojih trditvah, da nasprotni udeleženec nima interesa po vzpostavitvi oziroma ohranitvi stikov z mld. A. A., ampak pri njih vztraja zgolj zaradi kljubovanja sistemu in predlagateljici ter s pritožbenimi navedbami, v katerih se sklicuje na posamezne izvedene dokaze in jim pripisuje večjo dokazno vrednost (npr. poročilom in mnenjem CSD Celje z dne 11. 5. 2020 in z dne 1. 6. 2021 ter dokazu z zaslišanjem predlagateljice), nekaterim drugim izvedenim dokazom (npr. izvedenskemu mnenju sodne izvedenke klinične psihologije B. B. in dokazu z zaslišanjem nasprotnega udeleženca) pa pripisuje zelo nizko dokazno vrednost in jim celo odreka njihovo verodostojnost, predlagateljica izpodbija po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, predstavlja svoje videnje rezultata dokazovanja, svojo dokazno oceno izvedenih dokazov, s katero kritizira pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, vendar neutemeljeno. Njena dokazna ocena je namreč povsem enostranska, v njej predlagateljica izpostavlja zgolj tisto, kar je njej v korist, spregleda pa celoto. S takšno lastno enostransko in parcialno dokazno oceno predlagateljica ne more vzbuditi dvoma v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki je skrbna, celovita, prepričljiva, življenjsko logična, temelji pa na pravilni in dosledni uporabi metodološkega napotka iz 8. člena ZPP. Na vse, po oceni tega sodišča pravilne razloge dokazne ocene sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče tudi v celoti sklicuje, izpostavlja pa le bistvo te dokazne ocene, ki je največjo dokazno vrednost pri ugotavljanju, kakšni stiki mld. A. A. z njenim očetom bi bili otroku v največjo korist glede na to, da z očetom ni bila v stiku vse od meseca maja 2019 (z izjemo srečanja v mesecu oktobru 2019 na trampolinu), povsem pravilno, kot je to pojasnilo v točki 20. obrazložitve izpodbijanega sklepa, pripisalo izvedenskemu mnenju sodne izvedenke klinične psihologije B. B. (v nadaljevanju: izvedensko mnenje). Čeprav je imela predlagateljica na pisno izvedensko mnenje več pripomb, pa je na vse te pripombe, kot je to primeroma obrazloženo tudi v točkah od 21. do 29. obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodna izvedenka ustrezno odgovorila, ko je bila zaslišana na naroku dne 1. 10. 2021. Po zaslišanju sodne izvedenke na njeno izvedensko mnenje udeleženci tega postopka niso imeli več nobenih pripomb in nobenih dokaznih predlogov, zato se je sodišče prve stopnje na takšno izvedensko mnenje sodne izvedenke povsem upravičeno oprlo pri ugotavljanju dejanskih vprašanj, ki so strokovne narave, predlagateljica pa ne more vzbuditi dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja zgolj z lastnim laičnim mnenjem o nepravilnosti oziroma nepopolnosti izvedenskega mnenja sodne izvedenke, ki ga utemeljuje s ponavljanjem pripomb na njeno izvedensko mnenje, o katerih se je izvedenka ustrezno izrekla in jih ovrgla tekom svojega zaslišanja. Predlagateljica je tako imela možnost, da ob podajanju pripomb in/ali ob zaslišanju izvedenke zahteva dodatna pojasnila. Če te možnosti ni (povsem) izkoristila, morebitnih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja sedaj ne more uspešno uveljavljati v pritožbi.

23. Vzrok strahu predlagateljice pred nasprotnim udeležencem, nasilna ravnanja in vedenjski vzorci nasprotnega udeleženca v odnosu do predlagateljice ter možnost izvajanja nadaljnjega nasilja nad predlagateljico preko otroka, v tej zadevi, v kateri se ne odloča o ukrepih zaradi preprečevanja nasilja nad predlagateljico, temveč se odloča o tem, kakšni stiki mld. A. A. z njenim očetom bi bili v njeno največjo korist zaradi spremenjenih okoliščin, ki so posledica dalj časa trajajoče (vse od meseca maja 2019) odsotnosti stikov mld. A. A. z očetom zaradi dogodkov in nasprotnemu udeležencu izrečenih ukrepov, ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niti niso izpodbijane, temeljijo pa tudi na navedbah in izpovedi same predlagateljice, da ni zaslediti, da bi bil nasprotni udeleženec nasilen tudi do mld. A. A., niso pravno odločilna dejstva, zato so neutemeljeni očitki predlagateljice o nepopolnosti in nepravilnosti izvedenskega mnenja sodne izvedenke, ker vseh teh dejstev ni ugotavljala, posledično pa so neutemeljeni tudi očitki predlagateljice, da je sodišče prve stopnje iz istega razloga, ker ni ugotavljalo vzroka strahu predlagateljice pred nasprotnim udeležencem, nasilnih ravnanj in vedenjskih vzorcev nasprotnega udeleženca v odnosu do predlagateljice, v tej zadevi nepopolno oziroma zmotno ugotovilo dejansko stanje, še zlasti upoštevaje pri tem dejstvo, da je sodišče prve stopnje dokazno podprto, na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke, med drugim tudi še ugotovilo, da pri nasprotnem udeležencu ni zaslediti psihopatoloških fenomenov v njegovi osebnostni organizaciji in da zato za vzpostavljanje dobrega starševskega odnosa z otrokom nasprotni udeleženec tudi ne potrebuje nujno strokovne pomoči2. 24. Tudi sicer pa se je sodna izvedenka v svojem izvedeniškem mnenju, kar je sodišče prve stopnje povzelo v točki 22. obrazložitve izpodbijanega sklepa, opredelila tudi do strahov predlagateljice pred nasprotnim udeležencem, saj je izrazila mnenje, da so v ospredju bolj materini strahovi, da bi nasprotni udeleženec „preko otroka“ delal škodo njej in bi to posledično vplivalo tudi na razvoj otroka. Pojasnila je tudi, da so med udeležencema postopka še vedno pomanjkljivosti v še vedno nerešenem odnosu med staršema po razhodu, kjer mati ne zaupa očetu, ne zaradi samega odnosa do skupnega otroka, temveč zaradi strahu pred njim, kjer vidi izhod in rešitev le v nadzorovanem stiku oziroma kontrolirajočem odnosu med očetom in otrokom, zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki predlagateljice, da vseh teh okoliščin sodna izvedenka v izvedeniškem mnenju ni upoštevala, da je iz tega razloga izvedeniško mnenje nepopolno, posledično pa tudi na njegovi podlagi ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijanem sklepu nepopolno oziroma zmotno ugotovljeno.

25. Sodna izvedenka je tudi povsem jasno izrazila svoje mnenje, da nasprotni udeleženec ne potrebuje nujno strokovne pomoči za vzpostavljanje dobrega starševskega odnosa z otrokom, zato so neutemeljeni tudi očitki predlagateljice, da sodna izvedenka tega ni vedela natančno pojasniti.

26. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek predlagateljice, da je sodišče prve stopnje povsem spregledalo okoliščino, da nasprotni udeleženec ni želel sodelovati s pristojnimi organi, konkretno s CSD, ter v celoti ignoriral in zavračal izvajanje stikov pod nadzorom, saj je te okoliščine sodišče prve stopnje ugotovilo pod točko 6. obrazložitve izpodbijanega sklepa.

27. Ker je bil dokazni predlog predlagateljice s pribavo izpovedi zaslišanih prič iz kazenskega postopka opr. št. I Kpr 24260/2019, ki se vodi zoper nasprotnega udeleženca zaradi očitanega kaznivega dejanja nasilja v družini, kot je bilo to predhodno že obrazloženo, nesubstanciran, zaradi neizvedbe tega predlaganega dokaza sodišče prve stopnje tudi ni nepopolno oziroma zmotno ugotovilo dejanskega stanja. Tozadevni pritožbeni očitki predlagateljice so zato povsem neutemeljeni.

28. Nasprotni udeleženec ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje v točki 6. obrazložitve izpodbijanega sklepa, da se stiki pod nadzorom, kot so bili določeni s sklepom o začasni odredbi z dne 10. 2. 2021, niso izvajali. Za odločitev v tej zadevi pa razlog, zakaj se niso izvajali oziroma razlog, zakaj jih je nasprotni udeleženec odklanjal, ni predstavljal odločilnega dejstva, saj je sodišče prve stopnje, temelječe na izvedenskem mnenju sodne izvedenke, ki pa je te razloge pri izdelavi izvedenskega mnenja ustrezno upoštevala3, ugotovilo, da je potrebno zaradi dolgotrajne odsotnosti stikov postopno, brez nadzora, čim prej uvajati stike mld. A. A. z očetom, zato so za odločitev o pritožbi nasprotnega udeleženca pravno nepomembne vse tiste pritožbene navedbe, v katerih le-ta z navajanjem svojih razlogov za odklanjanje stikov pod nadzorom delavcev CSD Celje izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da se nasprotni udeleženec na vabilo CSD Celje ni odzval in tudi ni opravičil svoje odsotnosti.

29. Sodišče prve stopnje je tako dokazno podprto ugotovilo vsa dejstva, pomembna za odločitev v tej zadevi, zato z njimi, kot s pravilnimi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. Pravilne so tako dejanske ugotovitve in zaključki sodišča prve stopnje: - da mld. A. A. v posledici vseh po sodišču prve stopnje ugotovljenih dogodkov in ukrepov, izrečenih nasprotnemu udeležencu, vse od meseca maja 2019 ni imela niti dogovorjenih stikov niti stikov pod nadzorom centra za socialno delo z nasprotnim udeležencem, z izjemo srečanja v mesecu oktobru 2019 na trampolinu, - da je v korist mld. A. A., da se postopno, brez nadzora, začnejo čim prej uvajati stiki z očetom in da le ti prerastejo v čim bolj enakovredne stike otroka z obema staršema v časovnem in vsebinskem okviru, - da imata oba starša vsak na svoj način v njuni osebnostni organizaciji dovolj kakovostnih osebnostnih lastnosti, da sta svojemu otroku lahko dovolj dobra starša, pri čemer pri nikomer od njiju ni zaslediti neustreznih vzgojnih ravnanj v odnosu do otroka, tako tudi ne pri nasprotnemu udeležencu, pri katerem tudi ni zaslediti pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo potrebno urediti njegove stike pod nadzorom, pač pa so v ospredju bolj materini strahovi, da bi nasprotni udeleženec „preko otroka“ delal škodo njej in bi to posledično vplivalo tudi na razvoj otroka, - da so med udeležencema postopka še vedno pomanjkljivosti v še vedno nerešenem odnosu med staršema po razhodu, kjer mati ne zaupa očetu, ne zaradi samega odnosa do skupnega otroka, temveč tudi zaradi strahu pred njim, kjer vidi izhod in rešitev le v nadzorovanem stiku oziroma kontrolirajočem odnosu nad očetom in otrokom, - da je pristna želja mld. A. A., da se stiki z očetom začnejo čimprej izvajati v „polni meri“, - da bi bil takšno izvajanje stikov zanjo tudi dejansko koristno, saj za svoj relativno zdrav psihofizični razvoj potrebuje oba starša, saj je glede na njeno kronološko starost dejansko zelo pomembna tudi funkcija in vloga očetovskega poslanstva, da bo lahko razvila več avtonomije in si bo lahko posledično sama, po svoje, ustvarila odnos in mnenje tako o očetu, kot o materi in posledično tudi o drugih, njej pomembnih avtoritetah in vrstnikih, - da je želja mld. A. A., da bi bila oba starša srečna in bi pri tem obema celo pomagala, vendar pa svoje občutke potlačuje in idealistično upa ter pričakuje, da bo odnos z očetom nadalje vzpostavljen in ne bo rabila za to sama skrbeti, dejansko pa je na oba starša jezna, kar pa se ne upa pokazati, ker je že prizadeta ob izgubljanju očeta in se boji izgube tudi materine naklonjenosti, - da je mld. A. A. ob srečanju z nasprotnim udeležencem ob priliki pregleda pri sodni izvedenki takoj vzpostavila stik in se mu posvetila, kar kaže na njeno navezanost na očeta, saj je takoj, kljub temu, da ga dolgo ni videla, takoj vzpostavila dober odnos zaupanja, kjer sta se povezala tako močno, da izvedenke tekom razgovora sploh nista več opazila, njuna dinamika pa je potekala v smeri hitrih informacij, kaj vse se jima je zgodilo v tem času, pri tem je nasprotni udeleženec povedal mld. A. A., da jo ima rad „od vesolja in nazaj,“ kar je mld. A. A. skupaj z njim tudi spregovorila, - da je v največjo korist otroka, da se stiki mld. A. A. z nasprotnim udeležencem pričnejo uvajati postopoma tako, da se stiki pričnejo izvajati ob sobotah, ko naj oče pripravi in organizira kakšne skupne aktivnosti, kar naj traja približno mesec dni, nakar naj se stiki stopnjujejo, tako da bodo potekali tudi med tednom v popoldanskem času in čez vikend, da lahko deklica ob očetu tudi prespi, nakar naj se glede na počutje otroka v času počitnic organizira strnjen teden ob očetu, potem pa dvakrat med tednom in vsaki drugi vikend, v času praznikov in počitnic pa dokaj enakovredno, - da obstaja med staršema visoko konflikten odnos.

30. Na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Tako je ob dejanski ugotovitvi, da mld. A. A. v posledici vseh po sodišču prve stopnje ugotovljenih dogodkov in ukrepov, izrečenih nasprotnemu udeležencu, vse od meseca maja 2019 ni imela niti dogovorjenih stikov niti stikov pod nadzorom centra za socialno delo z nasprotnim udeležencem, z izjemo srečanja v mesecu oktobru 2019 na trampolinu, pravilno uporabilo določilo 8. odstavka 141. člena ZPP, ko je zaključilo, da gre za bistveno spremenjeno okoliščino, ki terja novo odločbo o stikih mld. A. A. z njenim očetom. Ob dejanski ugotovitvi, da je v korist mld. A. A., da se postopno, brez nadzora, začnejo čim prej uvajati stiki z očetom in da le ti prerastejo v čim bolj enakovredne stike otroka z obema staršema v časovnem in vsebinskem okviru, je sodišče prve stopnje, pri tem sledeč mnenju sodne izvedenke, da naj se stiki pričnejo izvajati ob sobotah, ko naj oče pripravi in organizira kakšne skupne aktivnosti, kar naj traja približno mesec dni, nakar naj se stiki stopnjujejo, tako da bodo potekali tudi med tednom v popoldanskem času in čez vikend, da lahko deklica ob očetu tudi prespi, nakar naj se glede na počutje otroka v času počitnic organizira strnjen teden ob očetu, potem pa dvakrat med tednom in vsaki drugi vikend, v času praznikov in počitnic pa dokaj enakovredno, pravilno uporabilo materialno pravo, t.j. določila 141. in 173. člena DZ, ko je odločilo o izvajanju stikov na takšen način, da bodo stiki, ki so bili doslej določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. IV P 86/2018 z dne 27. 6. 2018 odslej dalje, najprej postopno potekali: tri sobote po dnevu izdaje te začasne odredbe od 10.00 do 17.00 ure, pri čemer bo prvi takšen stik v soboto dne 27. 11. 2021 in nadaljnja stika v soboto dne 4. 12. 2021 in v soboto dne 11. 12. 2021; po izteku teh stikov pa bodo sledili stiki vsako sredo od 15.00 do 19.00 ure, pri čemer bo prvi takšen stik v sredo 15. 12. 2021 in nadaljnji stiki v sredo dne 22. 12. 2021, v sredo dne 29. 12. 2021, v sredo dne 5. 1. 2022, v sredo dne 12. 1. 2022, v sredo dne 19. 1. 2022, v sredo dne 26. 1. 2022, v sredo dne 2. 2. 2022, v sredo dne 9. 2. 2022, v sredo dne 16. 2. 2022 in v sredo dne 23. 2. 2022; hkrati s tedenskimi stiki ob sredah bodo najprej potekali še trije sobotni stiki od 10.00 ure do 17.00 ure in sicer v soboto dne 18. 12. 2021, v soboto dne 25. 12. 2021 in v soboto dne 1. 1. 2021, nadalje pa vikend stiki in sicer vsaki drugi vikend od sobote od 10.00 ure do nedelje do 18.00 ure, pri čemer bo prvi takšen stik od sobote dne 8. 1. 2022 do nedelje dne 9. 1. 2022, nadalje pa od sobote dne 22. 1. 2022 do nedelje dne 23. 1. 2022, od sobote dne 5. 2. 2022 do nedelje dne 6. 2. 2022 in od sobote dne 19. 2. 2022 do nedelje dne 20. 2. 2022; v času zimskih šolskih počitnic, ki bodo sledile tem stikom, bo mld. A. A. preživela čas z nasprotnim udeležencem od ponedeljka dne 28. 2. 2022 od 17.00 ure do petka dne 4. 3.2022, pri čemer se bo ta stik kar nadaljeval v vikend stik od sobote dne 5. 3. 2021 do nedelje dne 6. 3. 2022 do 17.00 ure. Materialno pravo je pravilno uporabilo tudi pri določitvi rednih stikov, ki bodo sledili izteku takšnih postopnih stikov, pri določitvi katerih je sodišče prve stopnje prav tako ustrezno upoštevalo mnenje sodne izvedenke, da je v korist mld. A. A., da bo preživela pri očetu približno enakovreden čas kot pri materi in sicer vsak drugi vikend, ter dva popoldneva po zaključku šolskih aktivnosti v vsakem tednu, to je v torek in v četrtek v tednu, ki mu ne sledi vikend stik in v sredo ter v petek v tednu, ki mu sledi vikend stik. Tako bodo ti stiki potekali vsak drugi vikend od petka od 15.00 ure do nedelje do 18.00 ure, pri čemer bo prvi takšen stik od petka dne 18. 3. 2022 do nedelje dne 20. 3. 2022. Med tednom pa bodo stiki potekali tako, da bodo v tednu, ki mu ne sledi vikend stik, v torek in četrtek od 15.00 do 19.00 ure, pri čemer bosta prva takšna stika v torek dne 8. 3. 2022 in v četrtek dne 10. 3. 2022 in nadalje vsak drugi teden. V tednu, ki mu sledi vikend stik, pa bodo stiki potekali v sredo od 15.00 do 19.00 ure, pri čemer bo prvi takšen stik v sredo dne 16. 3. 2022 in nadalje vsak drugi teden. Pri določitvi stikov v naslednjih šolskih počitnicah pa je sodišče med drugim upoštevalo tudi dogovor med staršema, ki sta ga sklenila v sodni poravnavi, opr. št. IV P 8672018 z dne 27. 6. 2018, saj je verjelo, da sta starša tak dogovor sklenila upoštevajoč korist njunega mld. otroka in hkrati upoštevajoč njihov življenjski ritem. Tako bo v naslednjih šolskih letih, torej v nadaljnjih jesenskih in zimskih počitnicah, mld. A. A. preživela prvi del počitnic do srede do 17.00 ure pri tistem staršu pri katerem bo predhodno na vikend stiku, drugi del počitnic od srede od 17.00 ure do nedelje do 17.00 ure pa pri drugem staršu. Prvomajske počitnice v neparnih letih bo preživela pri očetu, v parnih letih pa pri materi, tako da bo prve prvomajske počitnice pri očetu preživela leta 2023. V času poletnih počitnic bo mld. A. A. preživela pri očetu nepretrgoma drugi in četrti teden v mesecu juliju ter drugi in četrti teden v mesecu avgustu od nedelje od 17.00 ure do nedelje do 17.00 ure. V času božično-novoletnih praznikov bo mld. A. A. preživela izmenjaje čaš od 24. 12. od 15.00 ure do 28. 12. do 17.00 ure pri enem staršu in od 28. 12. od 17.00 ure do 2. 1. do 17.00 ure pri drugem staršu, pri čemer bo božične praznike 2022 preživela pri očetu, novoletne praznike 2022/2023 pa pri materi in nato vsako leto izmenjaje. Velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan, bo mld. A. A., preživela pri očetu od 10.00 do 18.00 ure, v kolikor ne bo predhodno pri očetu na vikend stiku, medtem ko bo svoj rojstni dan ... praznovala pri očetu v neparnih letih, tako da bo prvi takšen stik dne ... 2023. Materialno pravno pravilno je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi visoko konflikten odnos med staršema, ko je sledilo predlagateljičinemu predlogu in odločilo, da bodo vse predaje mld. A. A. med staršema vedno potekale ob določeni uri pred Policijsko postajo v A. 31. Kako natančno mora sodišče določiti stike starša z otrokom, je odvisno od sposobnosti medsebojnega komuniciranja staršev. V tem konkretnem primeru je bilo na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke in izpovedi obeh udeležencev postopka ugotovljeno, da so med staršema še vedno pomanjkljivosti v še vedno nerešenem odnosu med njima po razhodu, da med njima obstaja visoko konflikten odnos, da bi bilo potrebno njuno komunikacijo izboljšati, za kar bi potrebovala oba starša tudi strokovno pomoč, zato je moralo sodišče prve stopnje režim stikov mld. A. A. z očetom določiti zelo natančno in to je po oceni pritožbenega sodišča z izpodbijanim sklepom storilo povsem ustrezno, zato so neutemeljeni pritožbeni očitki predlagateljice, da stiki niso dovolj natančno določeni. Tudi z zelo natančno določitvijo stikov pa ni mogoče predvideti prav vseh življenjskih primerov in okoliščin, ki bi lahko vplivale na samo (ne)izvedbo stikov, zato so neutemeljeni očitki predlagateljice, da bi bilo potrebno posebej predvideti režim stikov za primer bolezni mld. A. A., v času odsotnosti iz šole zaradi bolezni mld. A. A. ali podobnih ukrepov, pa tudi določiti, kako je s stiki v primeru potovanj in odhodov v tujino.

32. V situaciji, kot je obravnavana, enakomerna oziroma ustrezna porazdelitev bivanja, ki ga otrok preživi s posameznim od staršev, ni enostavna. Sodišče prve stopnje je iskalo možnosti, da bi bila odločitev čim bolj enakopravna do obeh staršev, predvsem pa, da bi zagotavljala kar največjo otrokovo korist, izhajajoč iz ugotovitev izvedenke in po oceni pritožbenega sodišča je bilo pri izpolnitvi te svoje naloge tudi uspešno, saj je sprejeta odločitev za oba starša enakopravna, upošteva pa tudi največjo korist mld. A. A. 33. Neutemeljeni so očitki predlagateljice, da je neživljenjska in neprimerna določitev stikov v času poletnih počitnic, ker nobeden od udeležencev v tem času nima zagotovljenih 14 dni, ki bi jih lahko porabil za poletni dopust, čeprav imata že po zakonu pravico do skupno 14 dni dopusta, saj je po oceni pritožbenega sodišča za kvalitetno preživljanje dopusta in počitnic tako pri enem kot tudi pri drugem staršu režim stikov, v skladu s katerim mld. A. A. preživi pri očetu nepretrgoma drugi in četrti teden v mesecu juliju ter drugi in četrti teden v mesecu avgustu, povsem ustrezen in tudi v korist mld. A. A., ker omogoča najbolj enakovredno porazdelitev stikov z obema staršema. Podobno so bili stiki v času poletnih počitnic določeni tudi v predhodni sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. IV P 86/2018 z dne 27. 6. 2018, pa nobeden od udeležencev tega postopka ni izrazil prav nobenih pomislekov o neustreznosti takšnega režima stikov v času poletnih počitnic, zato predlagateljica ne more uspeti s predlogom za drugačno ureditev stikov, ki ga v pritožbi prvič utemeljuje zgolj z lastno željo po zagotavljanju nepretrganega preživljanja poletnega dopusta v skupnem času 14 dni, saj v tem postopku izvedeni dokazi ne dajejo opore za zaključek, da bila pritožbeno predlagana ureditev stikov v času poletnih počitnic v največjo oziroma večjo korist mld. A. A., kot je ureditev stikov, določena v izpodbijanem sklepu.

34. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje posebej in po oceni pritožbenega sodišča povsem ustrezno uredilo tudi stik mld. A. A. z očetom na dan praznovanja njenega rojstnega dne, ko je določilo, da ta dan mld. A. A. preživi pri očetu v neparnih letih, prvič pa ... 2023, zato so, ker je to nepotrebno, neutemeljeni očitki predlagateljice v pritožbi, da bi bilo tudi iz razloga, ker ima mld. A. A. rojstni dan v času poletnih počitnic ustreznejša določitev stikov v poletnih počitnicah na način, da se ti stiki izvajajo izmenično vsako leto tako, da mld. A. A. 1. teden v juliju preživi pri predlagateljici, 2. teden pri nasprotnemu udeležencu, 3. in 4. teden v juliju skupaj (rojstni dan ima ...) ter 1. in 2. teden v avgustu skupaj izmenično vsako leto pri enemu, začenši s stikom s predlagateljico v 3. in 4. tednu v juliju, ter nadalje z nasprotnim udeležencem v 1. in 2. tednu avgusta, nadalje pa mld. A. A. 3. teden v avgustu ponovno preživi pri predlagateljici, 4. teden pa pri nasprotnemu udeležencu.

35. Velikonočni ponedeljek v skladu z odločitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu mld. A. A. preživi pri očetu le v primeru, če ni predhodno pri njem na vikend stiku. Takšna ureditev stika je tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem ustrezna in v največjo korist mld. A. A., saj zagotavlja, da je vsako leto pri očetu, ali na Veliko noč ali pa na Velikonočni ponedeljek in obratno pri materi, s čimer je zadoščeno tudi zahtevi po enakovrednem preživljanju časa mld. A. A. pri obeh starših. Pritožbeni predlog predlagateljice, da bi bilo potrebno določiti, da se na velikonočni ponedeljek izvajajo stiki izmenično vsako leto, je iz tega razloga povsem nepotreben še zlasti upoštevaje dejstvo, da sta Velika noč in Velikonočni ponedeljek datumsko prestavljiva praznika.

36. Tudi režim izvajanja stikov v času jesenskih in zimskih počitnic na način, da mld. A. A. preživi prvi del počitnic do srede do 17.00 ure pri tistem staršu, pri katerem bo predhodno na vikend stiku, drugi del počitnic od srede od 17.00 ure do nedelje do 17.00 ure pa pri drugem staršu, ustrezno zasleduje cilj čimbolj enakovrednih stikov mld. A. A. z obema staršema tako v časovnem kot tudi vsebinskem okvirju, ki je glede na mnenje sodne izvedenke v največjo korist mld. A. A., omogoča pa tudi večdnevne izlete ali počitnice pri obeh starših, zato so neutemeljeni očitki predlagateljice, da tako določeni stiki ne omogočajo večdnevnih izletov ali počitnic kateremu koli od udeležencev tega postopka, posledično pa se predlagateljica neutemeljeno zavzema tudi za spremembo teh stikov na način, da bi se v času zimskih in jesenskih počitnic izvajali izmenično. Nenazadnje je bil takšen režim stikov med jesenskimi in zimskimi počitnicami, t.j. polovica časa pri enem staršu in polovica časa pri drugem staršu, dogovorjen tudi v predhodni sodni poravnavi opr. št. IV P 86/2018 z dne 27. 6. 2018, pa nobeden od udeležencev tega postopka ni opozoril na neustreznost takšne določitve stikov, zato predlagateljici s pritožbenimi navedbami in predlogom za izmenično izvajanje stikov v času jesenskih in zimskih počitnic ni vzbudila dvoma v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je takšen režim stikov v največjo korist mld. A. A. 37. Sodišče prve stopnje tudi ure predaje otroka na stik z očetom glede na predhodno ureditev v sodni poravnavi opr. št. IV P 86/2018 z dne 27. 6. 2018 ni spreminjalo, saj je bila tudi v njej dogovorjena predaja ob 15.00 uri. Ura predaje otroka na stik z očetom tekom tega postopka ni bila nikoli problematizirana. Takšno uro predaje mld. A. A. na stik z očetom je v svojem predlogu za spremembo stikov predlagala celo predlagateljica sama, zato so neutemeljene pritožbene navedbe predlagateljice o neustreznosti tako določene predaje otroka na stik z očetom in njen predlog, da se predaja določi ob 15.30 uri.

38. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pri določitvi mesta predaje mld. A. A. na stik z očetom pravilno uporabilo materialno pravo (t.j. določilo 141. DZ), ko je, kot je pojasnilo v točki 32. obrazložitve izpodbijanega sklepa, pri tem upoštevalo visoko konflikten odnos med staršema in je zato sledilo predlagateljičinemu predlogu, da bodo vse predaje mld. A. A. med staršema vedno potekale ob določeni uri pred Policijsko postajo v A. Dvoma v pravilnosti določitve mesta predaje otroka na stik z očetom nasprotni udeleženec ne more vzbuditi z golimi, z ničemer izkazanimi, domnevami, da deluje predaja otroka pred policijsko postajo nanj izjemno obremenjujoče in vpliva na njegovo duševno stanje, ker otroku ni jasno, zakaj oče pride po lastnega otroka pred uniformirano policijo. Pritožbeno sodišče je namreč prepričano, da se da takšnim negativnim posledicam predaje izogniti ob ustrezni in dobri pripravi otroka na stik z očetom tudi v smislu priprave na sam kraj predaje.

K pritožbama predlagateljice in nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 11. 11. 2021 glede odločitve o izdaji začasne odredbe, t.j. v točki II. izreka:

39. Nasprotni udeleženec je zoper to odločitev sodišča prve stopnje vložil pritožbo le zaradi očitnih pisnih pomot pri pisanju tega sklepa in sodišču prve stopnje zaradi navedenega primarno predlagal tudi izdajo sklepa o popravi. Ker je temu njegovemu predlogu sodišče prve stopnje v celoti sledilo in izdalo sklep o popravi z dne 28. 12. 2021, je v delu, ki se je nanašal na odločitev sodišča prve stopnje za izdajo začasne odredbe (točka II. izreka sklepa z dne 11. 11. 2021), njegova pritožba zoper ta izpodbijani sklep izčrpana.

40. Predlagateljica pa odločitve sodišča prve stopnje za izdajo začasne odredbe ne izpodbija konkretizirano, smiselno jo, glede na to, da je njena vsebina enaka kot je vsebina glavne odločitve, veže na uspeh s pritožbo glede glavne stvari. Ker pa s to pritožbo ni uspela, tudi njena pritožba zoper sklep o začasni odredbi ni utemeljena.

41. Predlagateljica, enako pa velja tudi za nasprotnega udeleženca, ne izpodbija tudi sicer pravilnih dejanskih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje, ki jih je predvsem na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke sprejelo s potrebno stopnjo verjetnosti v točkah od 37. do 40. obrazložitve izpodbijanega sklepa, da mld. A. A. s strani očeta ni ogrožena, da zato ni razloga, da se stiki med njima ne bi izvajali, da pa obstaja verjetna grožnja za zdravo rast in skladen osebnostni razvoj deklice zaradi okoliščine, ker mld. A. A. ni imela z očetom rednih stikov vse od meseca maja 2019, da so pri mld. A. A. opazna deficitarna področja v smeri razvoja večje avtonomije, kjer je pomembna vloga očeta, ki je v tem razvojnem obdobju specifična, da se otrok lažje odcepi iz materinega simbiotičnega odnosa, izpelje več diferenciacije, separacije in posledično individualizacije. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila 1. odstavka 157. člena DZ, 159., 160., 161. in 162. člena DZ, ko je upoštevaje mnenje izvedenke, da je potrebno stike začeti uvajati čim prej ter postopoma in okoliščino, da je datum pravnomočnosti sklepa o spremembi stikov negotovo dejstvo, pomaknjeno v prihodnost, odločilo, da se stiki (z enako vsebino kot s končno odločbo o spremembi stikov) pričnejo nemudoma izvajati na podlagi sklepa o začasni odredbi še pred pravnomočnostjo sklepa o spremembi stikov. Pravilno je namreč zaključilo, da so predpostavke za izdajo začasne odredbe verjetno izkazane, saj iz ugotovljenih okoliščin izhaja, da mld. A. A. že dalj časa z očetom ni imela rednih in kvalitetnih stikov, kar otroku nikakor ni v korist in vsaj verjetno lahko pripelje do škode v razvoju otroka.

42. Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določila 226. člena ZIZ, za primer kršitve te začasne odredbe s strani katerega od udeležencev tega postopka izbralo tudi primerno izvršilno sredstvo, ko je za primer kršitve začasne odredbe določilo denarno kazen v višini 300,00 EUR. Taka višina denarne kazni, ki pritožbeno niti ni izpodbijana, je po oceni pritožbenega sodišča povsem ustrezna, da bo zagotovila, da bodo vsi udeleženci postopka spoštovali to začasno odredbo.

K pritožbama predlagateljice in nasprotnega udeleženca glede odločitve o stroških postopka, vsebovane v točki III. izreka sklepa z dne 11. 11. 2021:

43. Sodišče prve stopnje je, kot je to obrazložilo v točki 46. izpodbijanega sklepa, odločitev o stroških postopka sprejelo na podlagi 1. odstavka 40.člena ZNP-1, ki določa, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače ter na podlagi določil 2. odstavka 55. člena in 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Upoštevalo je, da je bil ta postopek, v katerem je predlagateljica predlagala spremembo stikov, temeljnega pomena za ureditev nadaljnjega izvajanja starševske skrbi vsakega od njiju, zato je ocenilo, da je pravično, da oba udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka, z izjemo stroškov izvedenskega mnenja, za katere je menilo, da je pravično, da vsak starš krije polovico teh stroškov. Pri tej odločitvi je še upoštevalo, da je predlagateljica tudi ugovarjala pisnemu izvedenskemu mnenju in predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja, v zvezi s čimer so nastali še dodatni stroški. Ker sta bili v skladu s sklepom z dne 23. 7. 2021 in s sklepom z dne 26. 10. 2021 izvedenki odmerjeni nagradi v višini 1.143,00 ER in 234,26 EUR oziroma skupaj 1.377,26 EUR, kar je bil doslej dolžan poravnati le nasprotni udeleženec, je sodišče prve stopnje sklenilo, da je predlagateljica dolžna povrniti nasprotnemu udeležencu znesek 688,63 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izpolnitvenega roka dalje do plačila.

44. Po presoji pritožbenega sodišča je ob pravilni uporabi vseh zgoraj navedenih zakonskih določil takšna odločitev sodišča prve stopnje o stroških tega nepravdnega postopka povsem pravilna.

45. Predlagateljica v pritožbi sicer pravilno izpostavlja, da ji je bila z odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Celju pod opr. št. Bpp 527/2020 z dne 12. 8. 2020 odobrena brezplačna pravna pomoč tudi v obliki oprostitve plačila stroškov nepravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks, vse od 30. 4. 2020 dalje, vendar pa takšna oprostitev plačila stroškov postopka zajema le njene stroške postopka, ne pa tudi stroške postopka nasprotnega udeleženca, ki mu jih je predlagateljica dolžna povrniti v skladu s procesnim zakonom. Ker je nasprotni udeleženec predlagal izvedbo dokaza s sodnim izvedencem klinične psihologije in za izvedbo tega dokaza tudi založil predujem, iz katerega je bila nagrada sodni izvedenki na podlagi zgoraj omenjenih sklepov sodišča prve stopnje tudi plačana, so plačani stroški sodne izvedenke stroški nasprotnega udeleženca, ki jih predlagateljici odobrena brezplačna pravna pomoč ne zajema, zato so neutemeljene pritožbene navedbe predlagateljice, da je sodišče prve stopnje spregledalo odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč in zato napačno zaključilo, da mora stroške izdelave izvedenskega mnenja nositi sama. Ker so stroški sodne izvedenke stroški nasprotnega udeleženca, je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo določila 40. člena, 1. odstavka 55. člena in 101. člena ZNP-1, ko je glede na vse okoliščine primere ob uporabi prostega preudarka zaključilo, da je najbolj pravično, da predlagateljica nasprotnemu udeležencu povrne polovico teh njegovih potrebnih stroškov postopka, tako iz razloga, ker so bili potrebni za ureditev nadaljnjega izvajanja starševske skrbi vsakega od njiju, kot tudi iz razloga, ker so bili ti stroški višji, ker je bila potrebna še dopolnitev izvedenskega mnenja sodne izvedenka zaradi pripomb predlagateljice.

46. Glede na to, da je bila v tej zadevi potrebna odločba o spremembi stikov s postopnim uvajanjem in širjenjem stikov mld. A. A. z očetom zaradi ugotovljene daljše odsotnosti stikov mld. A. A. z očetom, ki je bila na eni strani posledica ugotovljenih dogodkov in ukrepov, ki so bili izrečeni nasprotnemu udeležencu in v posledici katerih mld. A. A. vse od meseca maja 2019 ni imela stikov z očetom (nasprotnim udeležencem), na drugi strani pa tudi posledica okoliščine, da se niso izvajali niti stiki pod nadzorom centra za socialno delo, določeni s sklepom o začasni odredbi opr. št. II Z 9/2019 z dne 10. 1. 2020 pred uvedbo tega nepravdnega postopka, niti stiki pod nadzorom centra za socialno delo, določeni s sklepom o začasni odredbi v tem nepravdnem postopku z dne 10. 2. 2021, iz razloga, ker je takšne stike nasprotni udeleženec odklanjal, so kljub temu, da sodišče prve stopnje pri novi ureditvi stikov ni sledilo predlogu predlagateljice in kljub temu, da se je ta postopek v večji meri zaključil v korist nasprotnega udeleženca, neutemeljene pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da je bila predlagana sprememba stikov nepotrebna, da bi se lahko stiki po zaključku izrečenih ukrepov nasprotnemu udeležencu izvajali v skladu s sklenjeno sodno poravnavo opr. št. IV P 86/2018 z dne 27. 6. 2018, pa tudi, da je (tudi zaradi mnenja CSD Celje) vse nastale stroške tega postopka, še zlasti stroške sodne izvedenke, dejansko po svoji krivdi z neutemeljenim in nepotrebnim predlogom povzročila predlagateljica ter da bi jih zato tudi morala v celoti trpeti predlagateljica sama, saj odgovornosti za nastalo potrebo po spremembi stikov glede na zgoraj povedano ni mogoče v celoti naprtiti predlagateljici. Upoštevati pa je potrebno tudi okoliščino, da je bila sprememba stikov potrebna zaradi zavarovanja največje koristi mld. A. A. in ureditve nadaljnjega izvajanja starševske skrbi pretežno zaradi ugotovljene slabe medsebojne komunikacije obeh staršev.

47. Pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbi obeh udeležencev tega nepravdnega postopka zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 11. 2021, ki je bil popravljen s (sedaj že pravnomočnim) sklepom z dne 28. 12. 2021, kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v celoti potrdilo.

48. Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njegovih stroških tega pritožbenega postopka odpadla. Nobeden od udeležencev tega pritožbenega postopka s svojo pritožbo ni uspel, prav tako pa ne obstaja nobena posebna okoliščina, ki bi narekovala drugačno odločitev o stroških tega postopka, zato je pritožbeno sodišče ob uporabi določil 40. člena, 1. odstavka 55. člena in 101. člena ZNP-1 sklenilo, da je glede na naravo tega nepravdnega postopka, v katerem se ureja izvajanje starševske skrbi mld. otroka, izvajanje stikov mld. A. A. z očetom, najbolj ustrezno, da predlagateljica sama trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka (tako stroške obeh vloženih pritožb kot tudi stroške odgovora na pritožbo nasprotnega udeleženca).

1 Dokazi, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo, so navedeni v točki 8. obrazložitve izpodbijanega sklepa. 2 Primerjaj točko 27. obrazložitve izpodbijanega sklepa. 3 Med drugim je na strani 8 izvedenskega mnenja z dne 20. 7. 2021 sodna izvedenka podala tudi mnenje, da problem v tem, da se oče počuti popolnoma razvrednotenega, prizadetega zaradi kazenskih zadev na sodišču, posledično pa je jezen na sistem, ki mu ne omogoča „normalnih“ stikov z otrokom in ga sili v situacijo nadzorovanih stikov, kjer se pred otrokom lahko počuti še dodatno razvrednotenega.