Jedro

V skladu s 5. alinejo 8. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli za nobeno obliko in nobeno fazo upravnega spora, torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika) kot prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik dne 17. 5. 2022 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljevanju: UPRS), Zunanjem oddelku v Mariboru, vložil vlogo, ki jo je naslovil kot „revizija postopka, obnova postopka zoper sodbi II U 56/2022-9 in II U 88/2022-6 z dne 6. 4. 2022 in dodelitev osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom“. Sodišče je vlogo v delu, ki se nanaša na prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, odstopilo v pristojno reševanje toženi stranki.

3. Iz obrazložitve odločbe je nadalje razvidno, da je tožena stranka z dopisom Bpp 84/2022-2 z dne 24. 5. 2022 tožnika pozvala na dopolnitev vloge, in sicer da naj izpolni prošnjo za BPP na priloženem obrazcu ali jo dopolni z manjkajočimi podatki iz drugega odstavka 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Organ za BPP je nato, glede na navedbe v prošnji za BPP in priložene priloge, štel, da tožnik smiselno prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo ter vložitev predlogov za dopustitev revizije zoper izpodbijani sodbi II U 56/2022-9 in II U 88/2022-6, obe z dne 6. 4. 2022, in predlog za obnovo postopkov, ki se vodita pred UPRS, Zunanjim oddelkom v Mariboru, pod opr. št. II U 56/2022 in II U 88/2022. _Tožbene navedbe_

4. Tožnik je dne 4. 8. 2022 vložil tožbo v postopku upravnega spora, v kateri navaja, da je invalidski upokojenec prve kategorije z diagnozo ... , star 76 let, zato smatra, da mu po zakonu pripada oseba s pravniškim državnim izpitom (odvetnik), ki bi ga zastopal od prve stopnje do Evropskega sodišča za človekove pravice. Meni, da so mu grobo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Čeprav sta njegov oče in mama pokojna, to še ne pomeni, da prepoved odtujitve in obremenitve ne velja več, saj lahko zahtevo za izbris prepovedi vloži le on sam pri zemljiški knjigi. Ob tem se sklicuje na navedbo v darilni pogodbi z dne 15. 4. 1990, s katero se je sam kot darilojemalec obvezal, da vse do svoje smrti ne bo prodal ali kako drugače s to darilno pogodbo pridobljenih nepremičnin odsvojil brez privolitve darilodajalke, kar mora veljati tudi za UPRS. Oznaka davčna tajnost pa pomeni, da njegovih podatkov in podatkov njegove žene ne sme izdati noben državni organ oziroma zemljiška knjiga.

5. Glede na vsebino tožbenih navedb, je sodišče tožbo obravnavalo kot zahtevo za odpravo upravnega akta (prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).

6. V dopolnitvi tožbe z dne 5. 9. 2022 je tožnik še dodatno navedel, da je Upravno sodišče v Celju od njega zahtevalo soglasje zaradi ukrepov gradbenega inšpektorja, ki je bil v zvezi z očitanim prekrškom zaslišan kot priča pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Navaja, da bo vse dokaze predložil na glavni obravnavi. Izpostavlja pa še, da inšpektor dvojne kazni za prekršek in za ukrep ne bi smel izdati.

7. Tožena stranka je dne 13. 9. 2022 sodišču posredovala upravni spis št. Bpp 84/2022, odgovora na tožbo pa ni podala.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V 5. alineji 8. člena ZBPP je navedeno, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. 10. Sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev izrednih pravnih sredstev (revizijo in predlog za obnovo postopka) zoper sodbi UPRS, Zunanjega oddelka v Mariboru, opr. št. II U 56/2022 in II U 88/2022, obe z dne 6. 4. 2022. V obeh navedenih zadevah je bila predmet presoje odločitev Organa za BPP, ki je zavrnil oziroma zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 11. Po presoji sodišča je tožena stranka ustrezno obrazložila razloge, zaradi katerih tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni dovoljena, saj se, v skladu s 5. alinejo 8. člena ZBPP, BPP ne dodeli za nobeno obliko in nobeno fazo upravnega spora, torej tudi ne za postopek s pravnimi sredstvi. Sodišče se zato, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1, sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

12. Sodišče še pojasnjuje, da pri odločanju o utemeljenosti tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči samo po sebi ni upoštevno tožnikovo zdravstveno stanje oziroma starost. V skladu s 1. členom ZBPP je namreč namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (2. člen ZBPP). Do BPP torej niso upravičene vse prava neuke stranke, temveč le tiste, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje. V primeru, ko stranka teh pogojev ne izpolnjuje, pa ima možnost sama za zastopanje pooblastiti odvetnika, ki opravlja navedeno storitev proti plačilu.

13. Sodišče tako ugotavlja, da je tožena stranka pravilno in zakonito odločila, ko je, na podlagi 8. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP, zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, zaradi česar so neutemeljene tudi tožnikove pavšalne navedbe o kršitvi njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

14. Sodišče je, v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v predmetni zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama, in sicer vprašanje t. i. veriženja prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni bilo sporno. Do preostalih tožnikovih navedb in predloženih listin pa se sodišče ni posebej opredeljevalo, saj niso predmet tega postopka in ne bi v ničemer vplivale na samo odločitev.

15. Glede na vse navedeno, sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je zato, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.