Jedro

Ustne izjave odgovorne osebe carinarnice, dane carinskemu zavezancu, da se lahko pritoži šele po prispetju vseh odločb, se ne more šteti za opravičeno okoliščino, zaradi katere pritožba ni bila pravočasno vložena, saj je to okoliščino šteti za subjektivno okoliščino, ki jo je pripisati carinskemu zavezancu, ne pa uradni osebi upravnega organa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Carinarnice ... št... z dne 31.8.1994, s katerim ji je zavrnila predlog za vrnitev v prejšnje stanje za zavarovanje pritožbenega roka po izdaji odločbe z dne 19.7.1994. Tožena stranka navaja, da je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonsko utemeljena, saj se tudi po presoji tožene stranke navajani vzrok - ustna izjava odgovorne osebe carinarnice, dana carinskemu zavezancu, da se lahko pritoži šele po prispetju vseh odločb - ne more šteti za opravičeno okoliščino, zaradi katere pritožba ni bila pravočasno vložena. V pritožbenem postopku je tožena stranka z dodatnim zaslišanjem razčistila neskladje med izjavama vodje izvoza in uvoza in pomočnikom upravnika carinarnice in ugotovila, da ni obstojal opravičeni vzrok, ki bi tožeči stranki onemogočil pravočasno vložiti pritožbo.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Tožeča stranka trdi, da je namestnik upravnika carinarnice z izjavo vodji izvoza in uvoza, da lahko tožeča stranka vloži skupno pritožbo zoper vse odločbe o naknadni odmeri carine, ko bo odločbe prejela, spravil le-tega v zmoto, zaradi česar je prišlo do zamude pritožbenega roka. Imenovani je imel opravičene razloge verjeti, da je takšna izjava odgovorne osebe carinarnice, ki je tudi vodila postopek na prvi stopnji, v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) oziroma da ob ravnavanju po takšnem navodilu za stranko ne bo škodljivih posledic. Po njenem mnenju so v tem primeru podani opravičeni razlogi za vrnitev v prejšnje stanje po 103. členu ZUP. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Vrnitev v prejšnje stanje je možna samo, če je stranka iz opravičenih vzrokov zamudila rok za odpravo kakšnega dejanja postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti (1. odstavek 103. člena ZUP).

Opravičeni vzroki so praviloma samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Ali je vzrok opravičen, je vselej stvar presoje pristojnega organa glede na okoliščine posameznega primera. V konkretnem primeru, glede na okoliščine primera, sodišče ne dvomi v pravilno presojo carinskega organa, da vzrok, ki ga tožeča stranka navaja kot opravičilo za zamudo pritožbe, ni opravičen.

Okoliščina, na katero se sklicuje tožeča stranka je tudi po presoji sodišča subjektivna okoliščina, ki jo je treba pripisati tožeči stranki, ne pa kakšnemu drugemu udeležencu v postopku (uradni osebi, ki je vodila upravni postopek). V podatkih upravnih spisov sodišče ni našlo podlage za dvom v navedbe, s katerimi sta prvostopni organ in tudi tožena stranka utemeljila svojo odločitev.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).