Jedro

Pridobljeni izvedenski mnenji tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivi, strokovni in skladni z medicinsko dokumentacijo predstavljata dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je še zmožna za delo s časovno in fizičnimi razbremenitvami. Sodišče prve stopnje ju je utemeljeno sprejelo kot podlago za odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev tožnice v III. kategorijo in priznanje dodatnih fizičnih omejitev pri delu ob upoštevanju pravnomočnosti predhodne invalidske odločbe ter za zavrnitev postavljenega tožbenega zahtevka na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 18. 5. 2015 in št. ... z dne 19. 2. 2015 (I. točka izreka). Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do dela na drugem delu, ki je psihično in fizično lažje, pretežno sede (vsaj 80 %), brez globokega pripogibanja, le občasno v prisilni drži hrbtenice, brez zahteve po samostojnem odločanju in prilagajanju delovnega procesa, ne v nočnem času in brez časovnega pritiska, s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno, ter pravico do delnega nadomestila od 1. 4. 2014 dalje (II. točka izreka). Odločitev o odmeri in izplačevanju delnega nadomestila je odredilo tožencu (III. točka izreka). S IV. točko izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Sklenilo je, da tožničini stroški postopka znašajo 304,88 EUR, od tega je 152,44 EUR tožnici dolžan povrniti toženec, v ostalem pa bremenijo proračun (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev določb postopka. Pojasnjuje, da je po vložitvi tožbe spremenila naslov, zato je sodni izvedenec ni mogel osebno pregledati. Spremembo naslova je navajala v vlogah, sodišče pa ga ni upoštevalo, zaradi česar je izvedenec ni mogel kontaktirati. Prav osebni pregled je bistven za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Izvedenec je na podlagi medicinske dokumentacije menil, da hude okvare živčevja ne povzroča diskus hernija, ampak verjetno pataloški EMG ali kakšen psihogeni vzrok. Okvara perifernega živčevja je običajni vzrok za popolno nezmožnost za delo, zato je osebni pregled nujen za pravilno in popolno oceno delazmožnosti. Sicer pa delovno mesto s časovno in fizičnimi razbremenitvami, kot jih je določilo sodišče, sploh ne obstaja, zato se tožnica na ustreznem delu sploh ne bo mogla zaposliti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih odločb toženca z dne 19. 2. 2015 in z dne 18. 5. 2015 ter s tem v zvezi presoja, ali je pri tožnici do 18. 5. 2015 prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi opravičevalo pridobitev novih pravic na podlagi invalidnosti, oziroma da izpolnjuje pogoje za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, kar uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Tožnica je namreč invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni od 18. 9. 2012 dalje s priznano pravico do dela na drugem delu, ki je lažje fizično delo, pretežno sede (vsaj 80 %), brez globokega pripogibanja in le občasno v prisilni drži hrbtenice, s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno od 1. 11. 2013.2 Izpodbijani zavrnilni odločbi sta bili izdani na podlagi skladnih mnenj invalidske komisije I. in II. stopnje, da je pri tožnici še nadalje podana III. kategorija v nespremenjeni obliki.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pridobljenih izvedenskih mnenj pravilno zaključilo, da je pri tožnici sicer prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ki predstavlja spremenjeno III. kategorijo invalidnosti, saj so potrebne dodatne fizične razbremenitve, vendar pa ni prišlo do nove invalidnosti v smislu višje (I.) kategorije.

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ko je torej sporno le še, ali je pri tožnici prišlo do takšnih sprememb v stanju invalidnosti, da je podana I. kategorija invalidnosti, so določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).3 Če se zavarovancu, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, tako da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice, pridobi to pravico, če na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne ali pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev nove pravice (93. člen ZPIZ-1). V I. kategorijo invalidnosti se skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

8. Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi s tem, ali je pri tožnici prišlo do stanja, ki bi spremenilo že ugotovljeno invalidnost, najprej pridobilo psihiatrično izvedensko mnenje. Sodna izvedenka A.A. je v pisnem izvedenskem mnenju, podanem na podlagi razpoložljive medicinske in delovne dokumentacije ter tudi tožničinega osebnega pregleda ocenila, da ni mogoče ugotoviti psihiatričnih razlogov za popolno izgubo delovne zmožnosti. Sposobna je opravljati psihično lahko delo, brez zahtev po samostojnem odločanju in prilagajanju delovnega procesa, ne v nočnem času in brez časovnega pritiska, v skrajšanem štiriurnem delovnem času. S stališča duševnega zdravja je pri njej že vse od 1. 11. 2013 dalje podana III. kategorija invalidnosti z določenimi razbremenitvami. Pojasnila je, da gre za osebo z nekoliko nižjimi intelektualnimi sposobnostmi, ki izkazuje blažje kognitivne motnje, ki se pojačajo v stanju večje emocionalne vznemirjenosti. Čustvovanje je labilno in opazno vpliva na splošno funkcionalnost. Motnje razpoloženja ne dosegajo ravni zmerne depresivne motnje. V povezavi s stalno zvišano tesnobnostjo izkazuje simptomatiko anksiozno depresivne motnje. Poudarila je, da ostale tožničine omejitve izvirajo iz ortopedskih in nevroloških težav, vendar v sklopu nevrološke diagnostike ni bilo opravljenih usmerjenih nevrofizioloških in slikovnih preiskav za potrditve definirane psihoorganske motnje.

9. Ker je sodna izvedenka opozorila na ortopedske in nevrološke težave, je sodišče prve stopnje na tožničine pripombe in podan predlog pridobilo še ortopedsko izvedensko mnenje, vendar niti ortoped ni ocenil, da bi bila tožnica popolnoma nezmožna za delo, temveč je z ortopedskega vidika potrdil oceno invalidske komisije. Sodni izvedenec B.B. je namreč ocenil, da je zaradi hude desnostranske lumboishialgije zmožna za opravljanje lažjih fizičnih del, pretežno sede, brez globokega pripogibanja in le občasno v prisilni drži hrbtenice, v štiriurnem delovnem času. Pojasnil je, da po operaciji ni bila ugotovljena okvara hrbtenice in perifernega živčevja, ki bi povzročila popolno izgubo delazmožnosti. Razširitev pareze na levo spodnjo in desno zgornjo okončino ter nezmožnost dviga leve noge po operaciji z diskus hernijo L5-S1 ni mogoče pojasniti. Ker se pataloški EMG ni pojavil, za širitev simptomatike pa niti nevrolog ni našel razlage, gre po mnenju izvedenca ortopeda vzroke iskati na drugih področjih, na primer patogeni vzrok. Tožnica na podano mnenje ni imela pripomb.

10. Čeprav sodni izvedenec ortoped tožnice ni osebno pregledal, temveč je njeno delovno zmožnost ocenil na podlagi razpoložljive medicinske in delovne dokumentacije, vztrajanje pri nujnosti osebnega pregled za pravilno in popolno oceno delovne zmožnosti ni utemeljeno. Tožnica je v vlogi z dne 28. 9. 20164 res navedla spremenjen naslov, vendar, kot izhaja iz obvestila sodnega izvedenca ortopeda z dne 4. 12. 20165, z njo ni mogel vzpostaviti kontakta niti preko pooblaščenca. Sicer pa to za odločitev v zadevi sploh ni bistveno in v ničemer ni vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Po ustaljeni sodni praksi6 namreč osebni pregled ni potreben, če sodni izvedenec lahko poda mnenje samo na podlagi medicinske dokumentacije. V obravnavani zadevi je medicinska dokumentacija predstavljala zadostno podlago za izdelavo ortopedskega izvedenskega mnenja. Ortoped je res opozoril na psihogeni vzrok okvare, vendar je izvedensko mnenje, podala tudi sodna izvedenka psihiatrije, ki je tožnico tudi osebno pregledala, vendar popolne nezmožnosti za delo ni ugotovila. Sicer pa je po ustaljeni sodni praksi7 obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca, torej do 18. 5. 2015, ortopedsko izvedensko mnenje pa izdelano 13. 12. 2016, kar je več kot leto in pol po relevantnem obdobju. Morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja po dokončnosti izpodbijane odločbe je lahko le predmet novega predsodnega postopka pri tožencu.

11. Pridobljeni izvedenski mnenji tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivi, strokovni in skladni z medicinsko dokumentacijo predstavljata dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je še zmožna za delo s časovno in fizičnimi razbremenitvami. Sodišče prve stopnje ju je utemeljeno sprejelo kot podlago za odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev tožnice v III. kategorijo in priznanje dodatnih fizičnih omejitev pri delu ob upoštevanju pravnomočnosti predhodne invalidske odločbe8 ter za zavrnitev postavljenega tožbenega zahtevka na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.

12. Glede na vse predhodno obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Potrebno je le še poudariti, da vprašanje obstoja dela za tožnico ob časovni in stvarnih razbremenitvah ni predmet tega postopka.

13. Ker tožnica, ki jo v pritožbenem postopku zastopa odvetnik, dodeljen z odločbo o brezplačni pravni pomoči,9 s pritožbo ni uspela, stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Odločba toženca z dne 19. 3. 2014. 3 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 4 V sodnem spisu na listovni številki 28-29. 5 V sodnem spisu na listovni številki 34. 6 Na primer tudi v sodbi VSRS VIII Ips 26/2017. 7 Na primer tudi v sodbi VSRS VIII Ips 82/2014. 8 Sodišče prve stopnje je sicer pojasnilo, da tožnici pravice priznava od prvega dne naslednjega meseca po pravnomočnosti predhodne odločbe 22. 4. 2014. Poseg pritožbenega sodišča v datum priznanja pravic bi pomenil nedovoljeno odločitev v pritožničino škodo. 9 Odločba BPP 250/2017 z dne 17. 5. 2017.