Jedro

Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo. V konkretnem primeru je zatrjevana podlaga soodvisnosti oziroma razmerja pogodbena. Iz trditvene podlage ter predložene listinske dokumentacije pa ne izhaja, da bi A. d.d. v zvezi s konkretno predmetno zadevo imela kakršnekoli obveznosti do katere izmed pravdnih strank, če tožena stranka v predmetnem postopku ne uspe.

Intervenient se pridruži eni pravdni stranki bodisi na lastno pobudo, bodisi, ker ga glavna stranka obvesti o pravdi in pozove, da naj ji v pravdi pomaga. V vstopni izjavi mora intervenient izkazati svoje intervencijski interes, ga obrazložiti ter s stopnjo verjetnosti tudi izkazati. Pojasniti mora, na kakšen način je s stranko v materialnopravnem razmerju, kako bo odločitev v konkretnem postopku vplivala na njegov pravni položaj in navedeno s stopnjo verjetnosti tudi dokazati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnika nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z uvodoma navedenim sklepom ni dopustilo na strani tožene stranke stranske intervencije A. d.d. Ugotovilo je, da v obravnavani pravdni zadevi tožniki od tožene stranke zahtevajo plačilo odškodnine za škodo, ki so jo utrpeli v posledici škodnega dogodka z dne 28. 7. 2015. Iz predložene zavarovalne pogodbe oziroma police (priloga B) izhaja, da je bilo zavarovanje med toženo stranko in A. d.d. sklenjeno 4. 7. 2018, in sicer za obdobje zavarovanja od 30. 6. 2018 do 30. 6. 2023. Iz navedene zavarovalne police prav tako izhaja, da je zavarovanje sklenjeno po pogojih in klavzulah 01-OPM-01/08. Navedeni splošni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti v zdravstvu, št. 01-OPM-01/08 v 2. alineji 4. člena določajo, da ima zavarovalnica obveznost le tedaj, če se odškodninski zahtevek uveljavlja med trajanjem zavarovanja in če je posledica napačnega ravnanja, do katerega je prišlo med trajanjem zavarovanja oziroma največ eno leto pred trajanjem zavarovanja.

2. Zoper takšno odločitev vlagata pritožbo tožena stranka in A. d.d. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Pritožnika navajata, da je razmerje med toženo stranko in A. d.d. pogodbene narave in ga sestavljajo zavarovalna polica in Splošni pogoji. Iz 9. člena Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti v zdravstvu 01-OPM-01/08 izhaja, da se šteje, da zavarovalni primer nastane v trenutku, ko zavarovalnica prvič prejme odškodninski zahtevek s strani tretje osebe. Za odškodninski zahtevek se šteje tudi obvestilo zavarovanca zavarovalnici, da je prejel odškodninski zahtevek. V konkretnem primeru je zavarovalnica prejela obvestilo zavarovanca, da je prejel odškodninski zahtevek, dne 2. 10. 2018, torej v času veljavnosti police 0004 z dne 19. 7. 2018. Vendar pa je imela tožena stranka pri A., d.d. sklenjeno veljavno zavarovanje tudi v času očitanega napačnega ravnanja tožene stranke dne 28. 7. 2015. Tožena stranka je imela namreč na podlagi police za zavarovanje splošne in poklicne odgovornosti 0001 z dne 23. 3. 2011, Krovne generalne police št. 0002 z dne 18. 11. 2011 in obračunske police 0003 z dne 7. 4. 2015 svojo poklicno odgovornost zavarovano pri A. d.d., od 1. 4. 2011 do 1. 6. 2016, torej tudi v času očitanega napačnega ravnanja. Pravila o trditvenem in dokaznem bremenu za predlog o dopustitvi stranske intervencije niso tako stroga, kot npr. pri vložitvi tožbe. Pritožnika menita, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pred izdajo izpodbijanega sklepa A. d.d. in toženo stranko v okviru materialno procesnega vodstva pozvati k dopolnitvi dokazil v zvezi z obstojem zavarovanja v času napačnega ravnanja.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 199. člena ZPP se lahko tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je predpostavka stranske intervencije poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo. V konkretnem primeru je zatrjevana podlaga soodvisnosti oziroma razmerja pogodbena. Iz trditvene podlage ter vlogi predložene listinske dokumentacije pa ne izhaja, da bi A. d.d. v zvezi s konkretno predmetno zadevo imela kakršnekoli obveznosti do katere izmed pravdnih strank, če tožena stranka v predmetnem postopku ne uspe.

6. Zmotno je pritožbeno stališče, da mora v intervencijskem sporu sodišče pravni interes intervenienta ugotavljati po uradni dolžnosti. Intervenient se pridruži eni pravdni stranki bodisi na lastno pobudo, bodisi, ker ga glavna stranka obvesti o pravdi in pozove, da naj ji v pravdi pomaga. V vstopni izjavi pa mora intervenient izkazati svoje intervencijski interes, ga obrazložiti ter s stopnjo verjetnosti tudi izkazati.2 Pojasniti mora na kakšen način je s stranko v materialnopravnem razmerju, kako bo odločitev v konkretnem postopku vplivala na njegov pravni položaj in navedeno s stopnjo verjetnosti tudi dokazati.

7. Iz izjave o vstopu v pravdo A. d.d. izhaja, da je imela tožena stranka v času nastanka zavarovalnega primera z njo sklenjeno zavarovalno pogodbo za zavarovanje splošne civilne in poklicne odgovornosti zdravnikov na podlagi police št. 0004 z dne 19. 7. 2018. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da iz v vlogi citirane in predložene pogodbe oziroma police izhaja, da je bilo zavarovanje med toženo stranko in A. d.d. sklenjeno 4. 7. 2018 za obdobje zavarovanje od 30. 6. 2018 do 30. 6. 2023, ter da je zavarovanje sklenjeno po pogojih in klavzulah 01-OPM-01/08, iz katerih izhaja (2. alineja 4. člen), da ima zavarovalnica obveznost le tedaj, če se odškodninski zahtevek uveljavlja med trajanjem zavarovanja in če je posledica napačnega ravnanja, do katerega je prišlo med trajanjem zavarovanja oziroma največ eno leto pred začetkom trajanja zavarovanja. Ker je v konkretnem primeru prišlo do obravnavanega škodnega dogodka skoraj tri leta pred pričetkom tega zavarovanja, tožnica niti s stopnjo verjetnosti ni dokazala vsebinske zveze med konkretnim razmerjem A., d.d. s stranko, ki se ji hoče pridružiti, in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v tej pravdi.

8. Trditev pritožnikov, da je imela tožena stranka pri A. d.d. sklenjeno veljavno zavarovanje tudi v času očitanega napačnega ravnanja tožene stranke z dne 28. 7. 2015 na podlagi police za zavarovanje splošne in poklicne odgovornosti 0001 z dne 23. 3. 2011, Krovne generalne police št. 0002 z dne 18. 11. 2011 in obračunske police 0003 z dne 7. 4. 2015, pa predstavlja pritožbeno novoto, in ker pritožnika nista pojasnila, zakaj je brez svoje krivde nista mogla podati pred sodiščem prve stopnje, jo sodišče druge stopnje ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena v zvezi z 286. členom ZPP).

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Tožena stranka in A. d.d. krijeta svoje stroške tega postopka, ker s pritožbo nista uspeli. Tudi tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker z odgovorom ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 Glej prof. dr. Jože Juhart, Civilno procesno pravo, str. 318.