Jedro

Za določitev vrednosti spornega predmeta ni pravno pomembno, kolikšna vrednost spornega predmeta je navedena na prvi strani sodbe sodišča prve stopnje in na prvi strani sodbe sodišča druge stopnje, kot tudi ne, kolikšno vrednost spornega predmeta sta pravdni stranki označili na prvih straneh posameznih vlog. Kot vrednost spornega predmeta se vzame vrednost glavnega zahtevka (glej prvi odstavek 39. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, nadomesti z zneskom 4.473,68 EUR. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki (v nadaljevanju: tožniku) naložilo, da je dolžan toženi stranki (v nadaljevanju: toženki) povrniti nastale pravdne stroške v višini 5.378,61 EUR v roku 15 dni z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po izteku paricijskega roka.

2. Tožnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo. Izjavlja, da sklep izpodbija glede dela stroškov, ki se nanašajo na napačno ugotovljeno vrednost spora. Sodišče prve stopnje je namreč kot vrednost spornega predmeta vzelo najvišje število odvetniških točk, ki ga dopušča OT1, in sicer 2.000 točk glede na 501.242,66 EUR, kar je štelo kot vrednost spora. Izpostavlja, da tako iz sodbe sodišča prve stopnje kot iz sodbe pritožbenega sodišča in iz vseh vlog obeh strank v predmetni pravdi izhaja, da je bila dejanska vrednost spora zgolj 86.706,00 EUR (zaradi česar je recimo odgovor na tožbo vreden le 1.200 točk). Meni, da razlika med pravilno odmerjenimi točkami (skupaj 3.900) in točkami v izpodbijanem sklepu (skupaj 9.500) znaša 5.600 točk. Poleg tega poudarja, da bi bila izpolnitev sklepa preuranjena, saj je bil 27. 5. 2019 na Vrhovno sodišče RS podan predlog za dopustitev revizije, zaradi katerega bi bila lahko toženka s plačilom po izpodbijanem sklepu neupravičeno obogatena. Opozarja tudi, da je trenutno v Državnem zboru RS obravnavan Zakon o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih2 in da bo ta zakon neposredno vplival na razmerje med strankama v predmetnem sporu. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep nadomesti z novim in odločitev zadrži do končne odločitve Vrhovnega sodišča RS oziroma do sprejetja ZRDKKK. Stroškov pritožbe ne priglaša. 3. Toženka v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo (pravilno: sklep) potrdi, tožniku pa naloži, da ji povrne stroške odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožnik je dne 16. 9. 2019 vložil še odgovor na toženkin odgovor na pritožbo, v katerem je vztrajal pri svojih pritožbenih navedbah in odgovoril na navedbe v odgovoru na pritožbo. Poleg tega je priglasil stroške pritožbenega postopka.

5. Toženka je dne 8. 10. 2019 odgovorila na tožnikovo vlogo z dne 16. 9. 2019 in vztrajala pri svojem predlogu iz odgovora na pritožbo. Stroškov pritožbenega postopka v tej vlogi ni priglasila.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Uvodoma gre pojasniti, da ZPP3 načeloma po vložitvi odgovora na pritožbo ne predvideva še dodatnih vlog pravdnih strank v pritožbenem postopku,4 zaradi česar pritožbeno sodišče vloge tožnika z dne 16. 9. 2019 in vloge toženke z dne 8. 10. 2019 pri odločanju o obravnavani pritožbi ni upoštevalo.

8. Tožnik ima deloma prav, ko opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri pravdnih stroškov toženke, ki mu jih je naložilo v plačilo z izpodbijanim sklepom, upoštevalo previsoko vrednost spornega predmeta. Kot vrednost spornega predmeta je namreč sodišče prve stopnje pri vrednotenju vseh priznanih odvetniških storitev toženke upoštevalo 501.242,66 EUR (kar po tabeli v tarifni številki 18 OT ustreza vrednosti storitve v znesku 2.000 odvetniških točk in predstavlja najvišje število točk, ki ga za tožbo v pravdnem postopku dopušča OT), pri tem pa je prezrlo, da to ni bila vrednost spornega predmeta ves čas tega pravdnega postopka.

9. Do spremembe tožbe v vlogi z dne 2. 2. 2018, ko je tožnik prvotno postavljeni tožbeni zahtevek (na plačilo 86.706,31 EUR) spremenil v podredni in mu kot primarni tožbeni zahtevek dodal višji zahtevek (ki se je med drugim glasil tudi na plačilo 501.242,66 EUR), je vrednost spornega predmeta znašala 86.706,31 EUR, kot je bilo navedeno v tožbi. Toženec sicer ob pravočasni končni priglasitvi stroškov postopka na drugem naroku za glavno obravnavo dne 10. 5. 20185 tega ni ustrezno upošteval (vse odvetniške stroške je priglasil upoštevaje zvišani punctum), vendar pa bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo upoštevati, da je bila vrednost spornega predmeta v začetku pravde (to je pred dovoljeno spremembo tožbe) nižja.6 Ob tem gre glede na izrecno pritožbeno kritiko še pojasniti, da za določitev vrednosti spornega predmeta ni pravno pomembno, kolikšna vrednost spornega predmeta je navedena na prvi strani sodbe sodišča prve stopnje (P 2047/2017-I z dne 16. 7. 2018) in na prvi strani sodbe sodišča druge stopnje (I Cp 2574/2018 z dne 10. 4. 2019), kot tudi ne, kolikšno vrednost spornega predmeta sta pravdni stranki označili na prvih straneh posameznih vlog. Kot vrednost spornega predmeta se vzame vrednost glavnega zahtevka (glej prvi odstavek 39. člena ZPP).

10. Do spremembe tožbe je bila vrednost spornega predmeta v tej pravdi nižja, kar bi sodišče prve stopnje pri vrednotenju odvetniških storitev in izdatkov ter posledično tudi izračunu davka na dodano vrednost (DDV), ki pripadajo toženki, moralo ustrezno upoštevati (drugi odstavek 2. člena OT). Za prvi dve vlogi v tem pravdnem postopku (to sta odgovor na tožbo z dne 29. 11. 2017 in prva pripravljalna vloga z dne 23. 1. 2018) bi sodišče prve stopnje toženki moralo priznati zgolj po 1.200 točk (za obe po tar. št. 19/1 OT), zaradi česar je skupni znesek vrednosti priznanih odvetniških storitev nižji (7.900 točk), posledično pa toženki pripadata tudi nižji znesek materialnih stroškov - to je 89 točk oziroma ob pretvorbi 0,459 EUR za eno odvetniško točko7 40,85 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), in tudi nižji 22 % DDV na vse priznane odvetniške storitve in izdatke (1.757,58 točk oziroma 806,73 EUR). Tožnik je tako dolžan toženki povrniti zgolj 4.473,68 EUR stroškov postopka na prvi stopnji (kar ustreza pretvorbi 9.746,58 točk v EUR) in ne 5.378,61 EUR stroškov, kolikor jih je toženki priznalo sodišče prve stopnje.

11. V zvezi s pritožbenim zavzemanjem za zadržanje predmetne odločitve do končne odločitve Vrhovnega sodišča RS o tožnikovem predlogu za dopustitev revizije oziroma do sprejetja ZRDKKK pa gre tožniku pojasniti, da upoštevaje določila ZPP ni pravne podlage za sprejem takšne odločitve. Glede na izrecno določilo četrtega odstavka 163. člena ZPP (dodano z novelo ZPP-E8) je bila namreč izpodbijana odločitev (gre za sklep o višini stroškov, izdan po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari) izvršljiva celo že pred sprejemom predmetne odločitve pritožbenega sodišča. 12. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano stroškovno odločitev spremenilo tako, da je toženkine stroške pravdnega postopka, ki so bili naloženi v plačilo tožniku, ustrezno znižalo (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Tožnik, ki je s pritožbo uspel le deloma,9 pritožbenih stroškov ni priglasil pravočasno (njegove priglasitve stroškov v vlogi z dne 16. 9. 2019 namreč ni mogoče upoštevati kot pravočasne), toženkin odgovor na pritožbo pa ni bistveno pripomogel k rešitvi obravnavane pritožbe, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena, drugi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP).

1 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami. 2 ZRDKKK - gre za predlog zakona, ki še ni bil sprejet. 3 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami 4 Glej sicer dve izjemi - v 346.a členu in v drugem odstavku 351. člena ZPP, za kakršni pa v konkretnem primeru ne gre. 5 Glej drugi in tretji odstavek 163. člena ZPP. 6 Primerjaj Nina Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2006, 2. knjiga, str. 32, 5. točka: Če npr. tožeča stranka spremeni tožbo s povečanjem obstoječega zahtevka, mora sodišče, upoštevajoč končni uspeh, najprej ovrednotiti uspeh tožeče stranke do spremembe tožbe, nato pa še uspeh tožeče stranke po spremembi tožbe, pri čemer stroške odmeri glede na trenutno vrednost spornega predmeta. 7 Sodišče prve stopnje je upoštevaje dejstvo, da je bila sodba sodišča prve stopnje v predmetni pravdi izdana 16. 7. 2018, kar je bilo pred zvišanjem vrednosti odvetniške točke (na 0,60 EUR) s Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/19), ki velja od 6. 4. 2019 dalje, za izračun stroškov uporabilo staro vrednost točke - to je 0,459 EUR. Ne glede na določbo drugega odstavka 12. člena OT je pritožbeno sodišče pri odmeri odvetniških stroškov upoštevalo enako vrednost, saj bi v nasprotnem primeru ravnalo v neskladju z izpodbijano odločitvijo, razen tega pa bi tudi odločilo v nasprotju s koristjo tožnika, ki je vložil obravnavano pritožbo (9.746,58 točk ob pretvorbi 0,60 EUR za eno odvetniško točko namreč znaša 5.847,95 EUR, kar je več, kot je bilo toženki priznano z izpodbijanim sklepom), kar bi bilo nedopustno (glej prepoved reformatio in peus v 359. členu ZPP). 8 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), Uradni list RS, št. 10/2017 z dne 27. 2. 2017 9 V pritožbi se je tožnik zavzemal za skupni seštevek odvetniških storitev v znesku 3.900 točk, kar upoštevaje materialne stroške in DDV znaša 4.817,78 točk oziroma 2.211,36 EUR, torej za 3.167,25 EUR nižje pravdne stroške, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje. Glede na to, da je tožnik z delno ugoditvijo pritožbi uspel doseči le znižanje za 904,93 EUR pravdnih stroškov od prvotno odmerjenih, to pomeni, da je bil njegov uspeh v pritožbenem postopku le 29 %.