Neposredno trženje zavarovalniških ponudb

Datum

05.02.2024

Številka

07121-1/2024/126

Kategorije

Neposredno trženje, nagradne igre, Telekomunikacije in pošta, Zavarovalništvo

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje, v katerih primerih lahko kot zavarovalniški zastopnik kličete potencialne stranke po bazi telefonskega imenika in jim ponujate produktno svetovanje za sklenitev zavarovanja. Ali lahko kličete vse razen tistih, ki imajo izrecno označeno prepoved komercialnih klicev?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Opravljanje telefonskih klicev za namene neposrednega trženja je dovoljeno samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega soglasja.

Naročnik oz. uporabnik lahko prepove uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen.

Nadzor nad spoštovanjem pravil nezaželene komunikacije oz. neposrednega trženja izvaja AKOS.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da je področje neželene komunikacije tudi v kontekstu neposrednega trženja (trženja zavarovalniških storitev, produktnega svetovanja ipd.) primarno urejeno v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju: ZEKom-2) in Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15, v nadaljevanju: ZEPT). ZEKom-2 v 226. členu določa, da je opravljanje telefonskih klicev za namene neposrednega trženja dovoljeno samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega soglasja. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna. Pri izvajanju telefonskih klicev je treba upoštevati tudi določbo 217. člena ZEKom-2, ki naročniku omogoča, da prepove uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen.

Nadzor nad izvajanjem navedenih predpisov izvaja Agencija RS za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) in ne Informacijski pooblaščenec. S tem razlogom vam predlagamo, da svoja vprašanja podate neposredno na AKOS, ki je pristojen organ za nadzor pravil neposrednega trženja in nezaželene komunikacije po telefonu. IP namreč ne more, niti ne sme podajati mnenj in drugih stališč oz. se kakorkoli opredeljevati do vprašanj za katera ni pristojen.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka