Jedro

Toženka je tožnika z dopisom z dne 25. 8. 2011, torej po uveljavitvi Programa opremljanja MOL, obvestila o nameravani odmeri komunalnega prispevka za javno kanalizacijsko omrežje, izpodbijana odločba pa je bila nato izdana 16. 11. 2011. Ker pred navedenimi datumi ni opravila drugih dejanj, ki bi pomenila izvajanje postopka po uradni dolžnosti, je neutemeljeno stališče toženke, da je šlo za postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo Programa opremljanja MOL. Uporaba Odloka o komunalnem prispevku je zato nepravilna.

Pri odmeri ni mogoče uporabiti niti Programa opremljanja Vinterca. Iz Uradnih listov RS namreč ne izhaja objava odloka o Programu opremljanja Vinterca, zato navedeni program ni začel veljati in ga ni mogoče uporabljati v postopkih za odmero komunalnega prispevka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Mestne občine Ljubljana št. 354-911/2011-5 z dne 16. 11. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku kot solastniku stanovanjskega objekta na zemljiščih parc. št. 2442/15 in 2442/32 k.o. ... odmerila komunalni prispevek v višini 1.471,93 EUR zaradi priključitve na javno kanalizacijsko omrežje za odvod odpadne vode. Iz obrazložitve je razvidno, da je toženka za gradnjo tega omrežja na območju VS 1/7-1 Vinterca pridobila gradbeno dovoljenje z dne 31. 3. 2011, gradnja pa je predvidena v proračunu Mestne občine Ljubljana. Ker se bo tožnik kot solastnik obstoječega objekta na novo priključil na to omrežje, ki pomeni izboljšavo opremljenosti stavbnega zemljišča, je dolžan plačati komunalni prispevek. Ta je odmerjen na podlagi Programa opremljanja za izgradnjo komunalne infrastrukture za območje VS 1/7-1 Vinterca št. 350-15/05 z dne 17. 5. 2005 (v nadaljevanju Program opremljanja Vinterca) in Odloka o komunalnem prispevku za Mestno občino Ljubljana (Uradni list RS, št. 36/00, v nadaljevanju Odlok o komunalnem prispevku), ki se uporablja v skladu s 25. členom Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 17/11, v nadaljevanju Program opremljanja MOL). Po uporabljenem programu opremljanja znašajo skupni stroški izgradnje predvidene komunalne infrastrukture (izgradnja kanalizacije, vodovoda, plinovoda, odkupi cest) 3.376.276,66 EUR oz. 2.416,97 EUR na zavezanca. Ker je tožnikov solastniški delež ena polovica, je dolžan plačati polovico navedenega zneska.

Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim navedel, da se bo tožnik kot solastnik obstoječega objekta na novo priključil na javno kanalizacijsko omrežje za odvod odpadne vode, ki ga do sedaj na tem območju ni bilo, zato je za odpadne vode uporabljal triprekatno greznico. Podatki o lastništvu nepremičnine so pridobljeni iz zemljiške knjige na dan 2. 11. 2011 za parc. št. 2442/15 in 2442/32 k.o. ..., na katerih ima tožnik vpisano lastninsko pravico v deležu 1/2. Za odmero komunalnega prispevka so neupoštevne navedbe, ki se nanašajo na izdano gradbeno dovoljenje z dne 31. 3. 2011, na izgradnjo vodovoda in plinovoda ter robnika na dovozu.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da v obravnavanem primeru ne gre za novo priključevanje objekta na komunalno opremo, gradnja kanalizacije pa ne predstavlja izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. Stanovanjska hiša, v kateri je lastnik enega od treh stanovanj in bi zaradi tega moral biti plačnik le ene tretjine celotnega zneska, je že povezana z javno kanalizacijo. Greznica, ki se nahaja na južni strani stanovanjske hiše, je povezana z javno kanalizacijo, ki poteka ob južnem delu parc. št. 2442/32 in po severnem delu parc. št. 2442/2. To kaže, da ne gre za izboljšave glede opremljenosti stavbnega zemljišča, ampak je nova kanalizacija, ki poteka pod cesto ... lahko samo izboljšanje kanalizacije zaradi napredka tehnike oz. poseg, ki je naveden v 4. členu Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07). Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo zavrže (pravilno: odpravi).

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Sodišče najprej ugotavlja, da je toženka kot pravno podlago za odmero spornega komunalnega prispevka navedla Program opremljanja Vinterca in Odlok o komunalnem prispevku, ki da se uporablja na podlagi 25. člena Programa opremljanja MOL. Navedeni člen je umeščen med prehodne in končne določbe in določa, da se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, končajo po določbah predpisov o komunalnem prispevku in programov opremljanja, veljavnih v času vložitve vloge za odmero komunalnega prispevka. Program opremljanja MOL je v skladu z 41. členom začel veljati 20.4. 2011. Sodišče po vpogledu v upravne spise ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za postopek, za katerega bi se lahko uporabil omenjeni 25. člen. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila izdana po uradni dolžnosti na podlagi sedmega odstavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), po katerem organ izda tako odločbo v primeru, kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšave opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je toženka tožnika z dopisom z dne 25. 8. 2011, torej po uveljavitvi Programa opremljanja MOL, obvestila o nameravani odmeri komunalnega prispevka za javno kanalizacijsko omrežje, izpodbijana odločba pa je bila nato izdana 16. 11. 2011. Ker pred navedenimi datumi ni opravila drugih dejanj, ki bi pomenila izvajanje postopka po uradni dolžnosti, je neutemeljeno stališče toženke, da je šlo za postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo Programa opremljanja MOL. Uporaba Odloka o komunalnem prispevku je zato nepravilna.

Po mnenju sodišča pri odmeri ni mogoče uporabiti niti Programa opremljanja Vinterca. Navedeni program opremljanja je bil po datumu sodeč sprejet v letu 2005, to je v času veljavnosti Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št. 117/04 in naslednji). Ta je v prvem odstavku 19. člena določala, da mora biti program opremljanja sprejet v obliki odloka. Predpisi pa morajo biti, preden začnejo veljati, objavljeni (prvi odstavek 154. člena Ustave). Če gre za predpis lokalne skupnosti, se ta objavi v glasilu, ki ga sama določi. Tako je v 90. členu Statuta MOL določeno, da se odloki ter drugi splošni akti organov MOL objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sodišče ugotavlja, da iz Uradnih listov RS ne izhaja objava odloka o Programu opremljanja Vinterca. Navedeni program zato ni začel veljati in ga ni mogoče uporabljati v postopkih za odmero komunalnega prispevka.

Poleg tega je Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), ki je bila sprejeta na podlagi drugega odstavka 75. člena ZPNačrt, v prvem odstavku 20. člena določila, da se programi opremljanja, ki so bili sprejeti na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št. 117/04 in 74/05) in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 117/04 in 75/05), uporabljajo še največ šest mesecev po sprejemu občinskega prostorskega načrta. Navedena določba uredbe ima podlago v drugem odstavku 108. člena ZPNačrt, ki je določil, da se komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih predpisih le do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del sta bila objavljena 8. 10. 2010 v Uradnem listu RS, št. 78/10 in sta začela veljati 15 dan po objavi, to je 23. 10. 2010. To pomeni, da je šestmesečni rok za dopustno uporabo starih predpisov potekel že pred izdajo izpodbijane odločbe.

Glede tožbenih navedb, ki se nanašajo na izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije, cestnih robnikov, preglednosti cest in vodovoda, sodišče pojasnjuje, da navedeno niso okoliščine, ki bi bile v obravnavani zadevi pomembne za odmero komunalne prispevka, saj niso v ničemer povezane s kanalizacijskim omrežjem, ki je bil predmet odmere.

Ker so bili v zadevi nepravilno uporabljeni materialni predpisi, je sodišče že iz tega razloga tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).