Jedro

Sodišči sta zmotno presodili, da določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 oziroma z zakonom dane pravice in postavlja potencialne štipendiste v slabši položaj, kot jim ga daje zakon. Uporabo te določbe, ki sofinanciranje iz javnih sredstev pogojuje z delitvijo sredstev na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma z nepotrebnim financiranjem s strani pristojnega ministrstva, sta neutemeljeno odklonili na podlagi pravila exceptio illegalis.

ZŠtip-1 kot poseben zakon na področju štipendiranja v 24. členu, enako tudi 5. člen Pravilnika, ureja le sofinanciranje tekmovanj in ne drugih oblik financiranja ali financiranj za druge namene. Obravnavano (so)financiranje je torej izključno namensko (so)financiranje tekmovanj in ne odraža splošne ureditve financiranja vzgoje in izobraževanja. Zato se ni mogoče sklicevati na splošno določbo 78. člena ZOFVI o virih financiranja vzgoje in izobraževanja in tudi ne na določbe o plačah učiteljev iz sredstev državnega proračuna ter sredstvih za materialne stroške (prvi in četrti odstavek 81. člena ZOFVI).

Enako velja tudi za 5. člen Pravilnika, četudi natančnejša opredelitev izjemnih dosežkov in s tem pojma "sofinanciranje iz javnih sredstev" na koncu vpliva na odločitev o upravičenosti do štipendije. Kot navedeno, ZŠtip-1 v prvi in drugi alineji prvega odstavka 24. člena za izjemen dosežek določata pogoj, da gre za najvišja mesta iz znanj in raziskovanja na državnih tekmovanjih oziroma prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja in raziskovanja na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Tudi iz Pravilnika v prvem odstavku 5. člena izhaja, da gre za državna tekmovanja, ki so obenem sofinancirana iz javnih sredstev, to pa so tista tekmovanja, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo, in potekajo na državni ravni. Sodišči druge in prve stopnje nista problematizirali te določbe. Tudi revizijsko sodišče ne ugotavlja, da opredelitev državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev v prvem odstavku 5. člena Pravilnika, s pristavkom, da gre za tekmovanja, ki jih sofinancira ministrstvo, pristojno za izobraževanje itd., na podlagi javnega razpisa, presega okvir zakonske opredelitve iz 24. člena ZŠtip-1. Nenazadnje ta ureditev upošteva, da obveznost javnega razpisa izhaja že iz 106.i člena Zakona o javnih financah (ZJF, Uradni list RS, št. 79/99 in nadalj.) kot temeljnega in sistemskega zakona za dodeljevanje proračunskih sredstev. Prav javni razpisi zagotavljajo transparentnost, konkurenčnost in enakopravnost pri dodeljevanju sredstev zunanjim izvajalcem.

Drugi odstavek 5. člena Pravilnika pri opredelitvi drugih državnih tekmovanj ne določa izrecno javnega razpisa, temveč le sofinanciranje iz javnih sredstev. Ta pogoj je opredeljen v tretjem odstavku 5. člena Pravilnika, ki izpolnitev pogoja sofinanciranja iz javnih sredstev dopušča tudi v primeru, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa, neposrednega ali neposrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Ta ureditev ne oži zakonske opredelitve državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev, saj omogoča izpolnitev pogoja sofinanciranja tudi v obdobju preteklih treh let. Tako kot v primeru prvega odstavka 5. člena Pravilnika ne gre za kakršnokoli sofinanciranje izvedbe tekmovanja, temveč le za sofinanciranje tekmovanja na podlagi javnega razpisa, neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Ureditev tretjega odstavka 5. člena torej predstavlja celo ugodnejšo ureditev.

Z zakonsko opredelitvijo izjemnih dosežkov na državnih tekmovanjih, torej na tekmovanjih, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo oziroma nek drug neposredni ali posredni proračunski uporabnik, tudi v primeru če je bil do takega sofinanciranja upravičen organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, je določena tudi namenskost uporabe teh sredstev in okvir, ki ga ni mogoče širiti. Pravilnik v 5. členu predstavlja podzakonsko ureditev, ki upošteva načelo preglednosti pri uporabi javnih sredstev in načelo enake obravnave pri porabi javnih sredstev ter ustreza vsebini ali namenu zakonske določbe o sofinanciranju iz javnih sredstev.

ZŠtip-1 kot poseben zakon na področju štipendiranja v 24. členu, enako tudi 5. člen Pravilnika, ureja le sofinanciranje tekmovanj in ne drugih oblik financiranja ali financiranj za druge namene. Obravnavano (so)financiranje je torej izključno namensko (so)financiranje tekmovanj in ne odraža splošne ureditve financiranja vzgoje in izobraževanja. Zato se ni mogoče sklicevati na splošno določbo 78. člena ZOFVI o virih financiranja vzgoje in izobraževanja in tudi ne na določbe o plačah učiteljev iz sredstev državnega proračuna ter sredstvih za materialne stroške (prvi in četrti odstavek 81. člena ZOFVI).

Ob takšni razlagi Vrhovnega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera neutemeljeno sklicevali na dopis A. A., ustanoviteljice Zavoda B., kot organizatorja tekmovanja 20. 5. 2023, saj gre v tem dopisu le za osebno mnenje ustanoviteljice zavoda B., da je zaradi sodelovanja učiteljev, priprav na tekmovanja, spremstvo otrok itd. šlo za sofinanciranje iz javnih sredstev. Neutemeljeno sta se sklicevali na Pravilnik tekmovanja "Logična pošast", saj gre za interni pravilnik organizatorja tekmovanja, ki za presojo o tem, kaj je treba šteti za sofinanciranje iz javnih sredstev po ZŠtip-1 in Pravilniku, ni pomemben. Zato ostaja odločilno dejstvo, kot ga je ugotovila že toženka v izpodbijanih odločbah, da v letu izvedbe tekmovanja in v preteklih letih organizator tekmovanja ni bil upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma ministrstva. Nepomembno je, iz katerih razlogov organizator tekmovanja ni bil uspešen na javnem razpisu za sofinanciranje tekmovanja "Logična pošast." Posledično tožnici ni mogoče priznati točk iz naslova izjemnega dosežka za tekmovanje "Logična pošast", njen zahtevek pa ni utemeljen.

Odgovor na revizijski vprašanji je torej, da sta sodišči druge in prve stopnje nepravilno uporabili institut exceptio illegalis, napačen pa je tudi njun materialnopravni zaključek, da sporno tekmovanje izpolnjuje pogoje sofinanciranja iz javnih sredstev.

Glede na navedeno in v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP je vrhovno sodišče ugodilo reviziji toženke in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

Ker je toženka uspela v postopku z revizijo, tožnica sama krije stroške postopka.

Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo s štirimi glasovi za in z enim glasom proti. Proti je glasovala vrhovna sodnica Katarina Parazajda.

-------------------------------

1Vrhovno sodišča uvodoma pojasnjuje, da je v podobni zadevi že odločalo s sklepom VIII Ips 2/2026 z dne 16. 4. 2026.

2ZŠtip-1 ne ureja financiranja ali sofinanciranja šolskih tekmovanj, na katerih lahko dijaki dosežejo izjemne dosežke, ki se upoštevajo za pridobitev Zoisove štipendije. To na podlagi 81. člena ZOFVI (oziroma konkretno na podlagi sedmega odstavka tega člena, ki za tekmovanja učencev, dijakov vajencev in študentov predvideva zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna) ureja Pravilnik o sofinanciranju, ki določa možnost sofinanciranja s strani ministrstva za izobraževanje. Tekmovanja loči na interesna in selekcijska, določa pogoje za sofinanciranje organizatorjev takšnih tekmovanj, kriterije za sofinanciranje organizatorjev, mednarodna tekmovanja, javni razpis in postopek za sofinanciranje itd. Tako za interesna kot za selekcijska tekmovanja je izrecno predviden javni razpis; določena je njegova vsebina, komisija za vodenje ter postopek razpisa (2., 5., 9., 12. in 19. do 24. člen Pravilnika o sofinanciranju).

3Sodišče lahko odkloni uporabo podzakonskega akta, če presodi, da ta ni v skladu z Ustavo ali zakonom, saj so sodniki vezani le na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS).

4Kot navedeno ZŠtip-1 ne ureja pogojev in postopkov sofinanciranja organizatorjev tekmovanj, res pa se v 24. členu pri opredelitvi izjemnih dosežkov tekmovalcev sklicuje prav na pojem državnih tekmovanj, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Pri opredelitvi izjemnih dosežkov torej ne upošteva le dosežkov kandidatov za pridobitev štipendije. Ureditev je do neke mere nenavadna in nepregledna ter lahko povzroča težave v praksi, zlasti v primeru različnih tolmačenj s strani tretjih oseb.

5Izjema so primeri sklenitve neposredne pogodbe, ki so izrecno in posebej predvideni v 106.j členu ZJF, vendar v tej zadevi niso relevantni.

6Kot navedeno, za interesna in selekcijska tekmovanja obveznost javnega razpisa izhaja tudi iz Pravilnika o sofinanciranju.

7Pravilnik organizatorja tekmovanja je po 4. oziroma 11. členu Pravilnika o sofinanciranju zgolj pogoj, ki je (med drugim) določen za organizatorje tekmovanj, da kandidirajo na razpis za sofinanciranje po tem pravilniku, ni pa pomemben za presojo, kako je treba v konkretnem primeru razumeti pojem sofinanciranja iz javnih sredstev.