Jedro

Ker toženec po izvedbi dokaza z zaslišanjem izvedenca ni podal nikakršnih trditev, ki bi lahko vzpostavile dvom v strokovnost, celovitost, jasnost izvedenskega mnenja z ustno dopolnitvijo in tudi ni vztrajal pri postavitvi drugega izvedenca, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi v zadevi postavljalo novega izvedenca.

Toženec ni uspel dokazati, da tožnica svoje obveznosti na podlagi ustne pogodbe temelječe na ponudbi z dne 25. 11. 2014 ne bi izpolnila in da toženec naročenega ne bi prejel.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka, to je v III. točki izreka, spremeni tako, da se znesek "1.870,16 EUR" nadomesti z zneskom "1.823,81 EUR".

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v I. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 29284/2015 z dne 20. 3. 2015 ohranilo v veljavi v delu, v katerem je toženi stranki (v nadaljevanju tožencu), kot dolžniku, v roku 8 dni naloženo plačilo: glavnice v znesku 3.773,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 2. 2015 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 158,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje (8. 4. 2015), do plačila (I. točka izreka). Že navedeni sklep o izvršbi je v delu glede zakonskih zamudnih obresti od glavnice v višini 3.773,41 EUR za obdobje od 9. 1. 2015 do 23. 2. 2015 razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Nato je odločilo še, da je toženec dolžan tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) povrniti pravdne stroške v znesku 1.870,16 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (III. točki izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje, smiselno zoper njeno I. in III. točko izreka, se pravočasno pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poudarja, da je pri tožnici naročil dobavo in vgradnjo toplotne črpalke Fujitsu HP, ki omogoča ločeno ogrevanje vsakega izmed obeh stanovanj posebej, česar pa nikoli ni prejel. Sodišču prve stopnje očita, da je neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge toženca za postavitev novega izvedenca ter zaslišanje prič A. B. in C.D. Izraža nestrinjanje z izvedenskim mnenjem izvedenca mag. X. Ocenjuje, da so razlogi sodišča za zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca povsem pavšalni in vsebinsko prazni, zavrnitev izvedbe dokazov z zaslišanjem obeh navedenih prič pa temelji izključno na določbi 236.a člena ZPP, da naj toženec ne bi dokazal, da bi poskušal pridobiti izjave prič, oziroma zakaj morebiti pridobljenih izjav ni predložil. Toženec je svojo obveznost izpolnil s tem, ko je v pripravljalni vlogi 6. 1. 2016 pojasnil, da v 30 dnevnem roku pisnih izjav teh dveh prič žal niso uspeli pridobiti. Zato bi sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z zaslišanjem obeh prič moralo izvesti, sicer pa vsebinsko zavrnitve tega dokaza sploh ni obrazložilo. Zavrnitev dokaznih predlogov s postavitvijo novega izvedenca ter zaslišanjem prič je toženec tudi pravočasno grajal na naroku. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pripravljalnih vlog toženca z dne 4. 4. 2016 in 11. 4. 2016, ter se je sklicevalo le na določbo 286.b člena ZPP, čeprav je toženec dne 23. 11. 2015 navedel, da je hospitaliziran v Splošni bolnišnici Y ter je v tej posledici prosil, da se prvi narok preloži. Sodišče prve stopnje njegovemu predlogu ni sledilo in je kljub temu razpisalo prvi narok. Zaradi hospitalizacije toženec ni imel neomejenih možnosti zbiranja dokazov in podajanja navedb v predmetnem postopku, zato uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi številnih pomanjkljivosti, zlasti ker sodba nima pravno relevantnih razlogov in ne razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma so ti nejasni ter med seboj v nasprotju, uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje prihaja samo s seboj v nasprotje, ko v točki 23. na 12. strani obrazložitve zapiše, da vgrajena toplotna črpalka ustreza potrebam tožene stranke po ločeni regulaciji ogrevanja obeh bivalnih enot, nato pa prav tako v točki 23 na 13. strani zapiše, da ponudba št. 201400169 z dne 24. 11. 2014 niti kasnejša elektronska korespondenca ni vključevala diferenciranega temperaturnega krmiljenja v samih prostorih. Brez navedbe ustreznih določb in s splošnim sklicevanjem na Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) sodišče prve stopnje zaključi, da naj bi bil projekt izvedenih del, tehnični pregled objekta in uporabno dovoljenje potrebno le za novogradnje. Zaradi zavrnitve dokaznih predlogov toženca ocenjuje, da je sodišče prve stopnje tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da je tožnica opravila vse storitve, kot so bile dogovorjene z ustno pogodbo, ki je bila sklenjena na podlagi ponudbe tožnice št. 201400169 z dne 24. 11. 2014 pri čemer je spregledalo, številne napake in neskladnosti med vsebino ustne pogodbe in dejansko opravljeno storitvijo. Tožnica ni vgradila dveh mešalnih ventilov in termostatov, iz česar izhaja, da tožencu ni dobavila in vgradila opreme po ponudbi za ogrevalna kroga Fujitsu zato ji je toženec tudi plačal zgolj 3.000,00 EUR in je preostanek zadržal do takrat, ko bo tožnica opravila svojo storitev do konca, kot je bilo med pravdnima strankama posebej dogovorjeno. Toženec se je zavezal tožnici plačati 3.400,00 EUR, ko bo toplotna črpalka delovala in ne zgolj, ko bo opravljen zagon. Ker manjka oprema za dva ogrevalna kroga za Fujitsu in toplotna črpalka ni Fujitsu HP, toplotna črpalka ne more biti v polni funkciji, kot je bila ponujena. Tožnica tožencu tudi ni izročila nobene tehnične dokumentacije o sedaj vgrajeni toplotni črpalki neznanega proizvajalca. Toženec izpodbija sodbo sodišča prve stopnje tudi v stroškovnem delu in sicer ocenjuje, da tožnica ne more biti upravičena do 100 točk za poziv tožencu v predpravdnem postopku ter za 100 točk za pregled listin in dokumentacije, kar je zajeto že v drugih postavkah odvetniške tarife. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni oziroma podrejeno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter tožnici naloži povrnitev vseh pravdnih stroškov toženca z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zahteva povrnitev priglašenih stroškov pritožbe.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu oziroma v delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri izdaji uvodoma navedene sodbe ni storilo v pritožbi izpostavljenih in po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb procesnega prava, sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in med njimi ni nasprotij. V okviru zatrjevanj strank ter zanje ponujenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje ter nanj pravilno uporabilo določbe materialnega prava. Le v okviru odločitve o stroških postopka se je pokazalo, da je sodišče prve stopnje o eni postavki nagrade, priznane tožničinemu pooblaščencu, napačno odločilo.

6. Iz pravilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenem dokaznem postopku izhaja: - da sta pravdni stranki dne 24. 12. 2014 sklenili ustno pogodbo za dobavo in montažo sistem po specifikaciji ponudbe št. 201400169 z dne 25. 11. 2014 s kasnejšo modifikacijo glede plačilnih pogojev z dne 15. 12. 2014 (priloga A6 in list. št. 9), - da je tožnica dne 23. 2. 2015 svojo obveznost dokončno izpolnila, ko je tožencu ponovno montirala sistemski regulator DIALOG, saj je od tega dne naprej ogrevalni sistem bil dejansko v funkciji, toženec pa je prejel tudi navodila za rokovanje z vgrajeno napravo ter garancijsko izjavo in račun (pisna izjava E. F. v prilogi A 29 in izjava toženca na naroku dne 22. 5. 2017, priloge A9, A10, A 16, A 20, B5), - da se je toženec od 23. 2. 2015 ogreval z vgrajeno toplotno črpalko in da dodatnih investicij in stroškov za delovanje ogrevanja ni imel (izjava toženca na naroku dne 22. 5. 2017), - da je dogovorjena kupnina v primeru plačila neposredno ob dobavi znašala 6.400,00 EUR, sicer pa 6.773,41 EUR, in da toženec po zaključeni montaži in preizkusu naprave ni plačal celotne kupnine, temveč le 3.000,00 EUR (pisna izjava priče G. H. z dne 30. 12. 2015, priloga A27), - da je bila celotna vgradnja sistema izvedena skladno s prejeto ponudbo št. 201400169 z dne 25. 11. 2014 in ustno pogodbo med strankama (izvedensko mnenje izvedenca strojništva mag. X z dne 26. 11. 2016 in zaslišanje izvedenca na naroku dne 22. 5. 2017), - da je v postopek pritegnjeni izvedenec strojništva mag. X ugotovil, da ogrevalni sistem, ki je morda nekoliko neestetsko vgrajen, deluje popolnoma brez napak in upoštevajoč preostali že predhodno obstoječi del ogrevalnega sistem, ki ga predstavljajo radiatorji s termostatskimi glavami oziroma ventili, ustreza potrebam toženca po ločeni regulaciji ogrevanja obeh bivalnih enot ter dosega vse predpisane standarde in temperaturo 65°C, posledično pa se predhodno obstoječi radiatorski razvod ustrezno segreva.

7. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje nedvomno izhaja, da vgrajen ogrevalni sistem omogoča ločeno ogrevanje obeh bivalnih enot in sanitarne vode preko nepovratnih ventilov, saj ponudba ni vključevala ločene regulacije preko mešalnih ventilov in vgradnje slednjih. Pritožbene navedbe, s katerimi toženec uveljavlja nasprotje v obrazložitvi sodbe so neutemeljene, saj gre za dele posameznih stavkov, vzetih izven konteksta, medtem ko so siceršnji zaključki sodišča prve stopnje nedvoumni. V pritožbi uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

8. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič A. B. in C. D. oziroma je to opustilo. Toženec je bil skladno z določbo prvega odstavka 236.a člena ZPP1 na prvem naroku za glavno obravnavo dne 7. 12. 2015 pozvan k predložitvi pisnih izjav obeh prič in mu je bil za to dodeljen 30 dnevni rok. Po poteku tega roka je v pripravljalni vlogi z dne 6. 1. 2016 zgolj navedel, da žal v tem roku pisnih izjav ni uspel pridobiti ter da prosi sodišče za podaljšanje roka. Toženec teh izjav do konca glavne obravnave ni predložil, pa tudi določbi drugega odstavka 236.a člena2 ni sledil, saj je v že navedeni pripravljalni vlogi zgolj trdil, da izjav ni uspel dobiti, ni pa skladno s pogojem iz navedene določbe izkazal za verjetno,3 da je pisno izjavo obeh prič poskušal pridobiti, vendar pri tem ni bil uspešen. Zato je sodišče prve stopnje, upoštevaje navedeno določbo, pravilno ravnalo in zaslišanja teh dveh prič ni izvedlo, pri tem pa ni storilo v pritožbi (in že pravočasno v postopku) grajane bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Razloge za opustitev izvedbe teh dokaznih predlogov je sodišče prve stopnje pojasnilo že na naroku za glavno obravnavo dne 22. 5. 2017 (list. št. 173), prav tako so razlogi navedeni v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da tožencu z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je s tem storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopa iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Trditve, ki jih je tožnik podal v pripravljalnih vlogah z dne 4. 4. 2016 in 11. 4. 2016, ter dokazni predlogi podani v teh pripravljalnih vlogah so bili prepozni. Tožnik namreč v smislu določbe tretjega odstavka 286. člena ZPP ni niti zatrjeval in tudi ne dokazoval, da teh navedb in teh dokazov brez svoje krivde ni mogel podati pravočasno na prvem naroku za glavno obravnavo. Ker pa odločitvi sodišča prve stopnje na naroku za glavno obravnavo dne 18. 4. 2016, da navedb in predlaganih dokazov v teh pripravljalnih vlogah ne bo upoštevalo, ni ugovarjal in v tej zvezi ni uveljavljal bistvene kršitve določb pravdnega postopka, z uveljavljanjem kršitve v pritožbi ne more biti uspešen. Skladno z prvim odstavkom 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče in se kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.

10. Toženec je na pisno izvedensko mnenje izvedenca strojništva mag. X z dne 26. 11. 2016 podal pripombe v pripravljalni vlogi z dne 27. 12. 2016 in v tej zvezi predlagal postavitev novega izvedenca. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je izvedensko mnenje izdelano strokovno, razumljivo ter da je za odpravo morebitnih nejasnosti, ki so se tožencu porajale in za odgovore na njegove pripombe najboljše izvedenca povabiti na glavno obravnavo ter tako pravdnima strankama omogoči neposredno postavljanje vprašanj izvedencu. Po izvedbi dokaza z zaslišanjem izvedenca toženec ni podal nobenih pripomb in pomislekov v zvezi z mnenjem izvedenca in njegovo ustno dopolnitvijo na naroku, prav tako ni izjavil, da vztraja pri postavitvi drugega izvedenca. Nasprotoval je le odločitvi sodišča prve stopnje, ki je ob koncu naroka za glavno obravnavo zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo novega izvedenca in uveljavljal bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ker toženec po izvedbi dokaza z zaslišanjem izvedenca ni podal nikakršnih trditev, ki bi lahko vzpostavile dvom v strokovnost, celovitost, jasnost izvedenskega mnenja z ustno dopolnitvijo in tudi ni vztrajal pri postavitvi drugega izvedenca, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi v zadevi postavljalo novega izvedenca. Posledično je pravilno ravnalo, ko je toženčev dokazni predlog za postavitev novega izvedenca, ki je bil podan pred ustno dopolnitvijo izvedenskega mnenja na glavni obravnavi, zavrnilo.

11. Pritožba neutemeljeno graja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter posledično zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbene navedbe, da toženec kljub temu, da je pri tožnici naročil dobavo in vgradnjo črpalke Fujitsu HP, ki omogoča ločeno ogrevanje vsakega stanovanja posebej, le-tega od nje ni prejel, so v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje. Iz slednjih namreč izhaja, da toženec skladno s ponudbo in ustno pogodbo ni naročil celotnega sistema Fujitsu HP, temveč le zunanjo enoto toplotne črpalke Fujitsu HP, kar nenazadnje izhaja že iz vsebine same ponudbe, v kateri je med drugim navedeno "Brimatherm notranja enota", kakor tudi "nepovratni" in ne morebiti mešalni ventili. Zato toženec ni uspel dokazati, da tožnica svoje obveznosti na podlagi ustne pogodbe temelječe na ponudbi z dne 25. 11. 2014 ne bi izpolnila in da toženec naročenega ne bi prejel. 12. Ker je v zadevi bistveno le, ali je tožnica v celoti izpolnila svojo obveznost po sklenjeni ustni pogodbi in ponudbi z dne 25. 11. 2014 in ali je toženec svoj del obveznosti, ki se nanaša na plačilo, v celoti izpolnil, je za uspeh s tožbenim zahtevkom v predmetnem postopku povsem nerelevantno vprašanje projekta izvedenih del, uporabnega in tehničnega dovoljena, kakor tudi pritožbene navedbe v tej smeri.

13. Delno utemeljena pa je pritožbena graja zoper stroškovno odločitev (III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje). Tudi po oceni sodišča druge stopnje je prvostopenjsko sodišče tožnici neutemeljeno in v nasprotju z določbo 155. člena ZPP priznalo nagrado v višini 100 točk za pregled listin in dokumentacije po tar. št. 39 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), saj je navedeno opravilo že vključeno v storitvi dopolnitve tožbe. V nasprotju z mnenjem pritožbe pa je tožnica po tar. št. 38 OT upravičena do povračila nagrade za predpravdni zahtevek v priznani višini 100 točk. Po ugotovitvi, da je odločitev o ostalih tožnici priznanih stroških skladna z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in 155. člena ZPP, pri odmeri višine pa je bila pravilno uporabljena OT, sodišče druge stopnje tako zaključuje, da tožnici pripada nagrada v skupni višini 2.408,75 točk (prej 2.509,75 točk) kar upoštevajoč vrednost točke odvetniških storitev (0,459 EUR) znaša 1.105,62 EUR, k temu pa je treba prišteti še 718,19 EUR (sodna taksa, kilometrina za pristop na naroke za glavno obravnavo, na tožnico odpadli del založenih stroškov za izvedensko mnenje). Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje v stroškovnem delu (III. točka izreka) ustrezno spremenilo, saj stroški, ki jih je toženec dolžan povrniti tožnici znašajo skupaj tako 1.823,81 EUR.

14. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi toženca ter v izpodbijanem stroškovnem delu (III. točki izreka) spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (peta alineja 358. člena ZPP), v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v I. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Toženec je s pritožbo uspel le v nesorazmernem delu glede stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, medtem ko je njegova pritožba v delu glede glavne stvari bila v celoti neuspešna, zato ob uporabi tretjega odstavka 154. člena ZPP sam krije stroške svoje pritožbe. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

1 Prvi odstavek 236.a člena določa: "Stranka lahko na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku.". 2 Drugi odstavek 236.a člena določa: "Če sodišče stranko pozove, naj predloži pisno izjavo priče, katere zaslišanje je predlagala, pa stranka tega ne stori, sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le, če stranka izkaže za verjetno, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna.". 3 Skladno z opredelitvijo štirih stopenj materialne resnice: 1.) gotovost, 2.) prepričanje 3.) verjetnost in 4.) dvom, izkazati za verjetno pomeni, da izkažemo, da so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstev, močnejši od razlogov, ki govore proti njegovemu obstoju. O tem Ude L., Civilno procesno pravo, Založba Uradni list, Ljubljana 2002, str. 116.