Jedro

Za predhodno vprašanje gre le v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali kakšno pravno razmerje. Tudi v primeru, če sodišče ugotovi, da je o predhodnem vprašanju že v teku npr. sodni postopek, je odločitev o prekinitvi postopka upravičena le v primeru, če jo narekujejo razlogi smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke, da se ta pravdni postopek prekine do pravnomočne rešitve gospodarskih sporov opr. št. I Pg 165/2015 in opr. št. I Pg 514/2015, ki tečeta pred Okrožnim sodiščem v Kranju.

2. Toženec se zoper sklep pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe določb ZPP. Navaja, da je tako v dejanskem kot tudi pravnem pogledu zmoten zaključek sodišča, da zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik v gospodarskem sporu I Pg 165/2015, nima relevantnega vpliva na odločitev v tej pravdni zadevi. Upoštevaje določbo 498. člena ZGD predstavlja rešitev gospodarske zadeve klasično predhodno vprašanje za odločitev o zahtevku tožnika, postavljenem v tej pravdni zadevi. V navedeni zadevi sodišče obravnava zahtevek tožnika za plačilo denarne terjatve zoper toženca A. A., d.o.o., v stečaju. V tem postopku pa se bo moralo sodišče opredeliti do vprašanja, ali je tožnik sploh imetnik terjatve, katere plačilo je uveljavil zoper toženca v tej in gospodarsko pravdni zadevi. Terjatev je po določbah ZGD namreč v celoti prešla na stečajnega dolžnika, torej tožnik sploh ni njen zakoniti imetnik. Ker je sporno vprašanje zakonitega imetnika terjatve, katere plačilo je tožnik uveljavil v obeh zadevah in gre za isto dejansko in pravno podlago tožbenega zahtevka, je utemeljena prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o zahtevku v gospodarskem sporu I Pg 165/2015. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej pravdni zadevi tožnik zahteva od toženca kot enega izmed solidarnih porokov glavnega dolžnika družbe A. A., d.o.o. - v stečaju, plačilo sorazmernega dela dolga, ki ga je upniku B. B. d.d. plačal tožnik, ki je bil prav tako eden izmed solidarnih porokov za obveznosti dolžnika. V dopolnitvi tožbe navaja in pojasnjuje, da se postopek vodi zoper toženca, „kot solidarnega poroka in meničnega zavezanca ter na podlagi menice“. Tožnik je bil namreč po plačilu dolga tudi pridobitelj menice oziroma terjatve iz menice, kar je razvidno iz dopisa upnika in indosamenta. Toženec se brani, da sta s tožnikom ustanovitelja in družbenika gospodarske družbe A. A. d.o.o., v stečaju, da se tožnikov zahtevek nanaša na vračilo posojila tej družbi, zato sploh ni imetnik terjatve, ker je ta po določbah ZGD prešla na stečajnega dolžnika. Predlaga prekinitev tega pravdnega postopka do pravnomočne odločitve o gospodarskem sporu, v katerem tožnik uveljavlja plačilo denarne terjatve zoper družbo A. A., d.o.o. - v stečaju kot toženca.

5. Sodišče odredi prekinitev postopka v skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Za predhodno vprašanje pa gre le v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali kakšno pravno razmerje (prvi odstavek 13. člena ZPP). Tudi v primeru, če sodišče ugotovi, da je o predhodnem vprašanju že v teku npr. sodni postopek, je odločitev o prekinitvi postopka upravičena le v primeru, če jo narekujejo razlogi smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka(1).

6. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo toženčev predlog za prekinitev postopka(2), ker je ocenilo, da odločbi v obeh gospodarskih sporih I Pg 514/2015 in I Pg 165/2015 Okrožnega sodišča v Kranju ne predstavljata predhodnega vprašanja za odločitev v tej zadevi.

7. Pravna podlaga tožnikovega zahtevka je 1033. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa regres plačnika nasproti porokom. Če je več porokov, pa eden med njimi plača zapadlo terjatev, ima pravico zahtevati od drugih porokov, naj mu vsak povrne del, ki odpade nanj. Pritožba nima prav, ko ponavlja, da rešitev gospodarske zadeve I Pg 165/2015 Okrožnega sodišča v Kranju predstavlja predhodno vprašanje za odločitev o tožbenem zahtevku tožnika v tej pravdni zadevi. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožencu pravilno pojasnjeno, da gre le za enako dejansko in pravno podlago zahtevkov v obeh zadevah, ne pa za predhodno vprašanje, ki bi se reševalo v gospodarskem sporu. Tožnik uveljavlja v obeh zadevah na podlagi 1033. člena OZ regresno pravico kot porok na vračilo sorazmernega dela plačanega dolga od soporokov, v obravnavani zadevi od toženca, v zadevi I Pg 165/2015 pa od družbe C., d.o.o. 8. V gospodarskem sporu I Pg 514/2015 pred Okrožnim sodiščem v Kranju pa tožnik po ugotovitvah prvostopenjskega sklepa zahteva od dolžnika A. A., d.o.o. - v stečaju ugotovitev obstoja sporne terjatve, prerekane v stečajnem postopku. Na tožnika je s tem, ko je poravnal terjatev upniku, na podlagi 1018. člena OZ prešla ta terjatev do dolžnika z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. Navedena določba in nadaljnje določbe 1028. do 1032. člena OZ urejajo razmerje med porokom in dolžnikom po tem, ko porok izpolni dolžnikovo obveznost. Pravilno je stališče sklepa, da odločitev o ugovorih dolžnika v navedenem gospodarskem sporu nima vpliva in v ničemer ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tej pravdni zadevi, v kateri se obravnava regres poroka, ki je upniku plačal zapadlo terjatev, do soporoka. Sodišče prve stopnje je zato toženčev predlog za prekinitev postopka utemeljeno zavrnilo.

9. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker niso podani pritožbeni razlogi in ker ni ugotovilo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Več o tem: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, komentar dr. Vesne Rijavec k 206. členu.

Op. št. (2): Predlagal je prekinitev postopka v gospodarskem postopku I Pg 165/2015 Okrožnega sodišča v Kranju, vendar je prvostopenjsko sodišče samo glede na vsebino predloga razbralo, da se predlog nanaša na zadevo I Pg 514/2015.