Jedro

Ravnanja, ki jih predlagateljica očita nasprotnemu udeležencu ne dosegajo pravnega standarda fizičnega in psihičnega nasilja. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.

Izrek

1.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

2.Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Predlagateljica je 18. 9. 2025 vložila predlog za izdajo ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), in sicer, 1) da se nasprotnemu udeležencu naloži, da mora v 24 urah od prejema sklepa za obdobje 12 mesecev prepustiti predlagateljici v izključno rabo nepremičnino oz. stanovanjsko hišo na naslovu A., in se vzdržati vseh ravnanj, ki bi utegnila onemogočati ali oteževati tako uporabo in 2) da se nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev od prejema sklepa prepove približevati in zadrževati se v bližini doma predlagateljice na naslovu A., na razdalji, manjši od 150 m; približevati se predlagateljici na razdalji, manjši od 150 m; na kakršenkoli način navezovati stike s predlagateljico, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo (elektronska pošta, klasična pošta, mobilni telefon, stacionarni telefon, SMS, itd.) in tudi prek tretjih oseb in vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico. Za primer kršitve predlaganih ukrepov je predlagala izrek denarne kazni v višini 500 EUR.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo in predlagateljici naložilo povrnitev stroškov, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

3.Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pravočasno pritožila predlagateljica. Navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njene dokazne predloge, zlasti zaslišanje prič. Načelo ekonomičnosti ne more iti na škodo materialne resnice. Postopanje sodišča prve stopnje pomeni bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev 22. člena Ustave in pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Vprašanje, kdaj so se začele napetosti v partnerskem razmerju, je pomembno z vidika neverodostojnosti nasprotnega udeleženca, ki mu posledično ni za verjeti tudi glede drugih dogodkov. Ključnega dogajanja 16. 1. 2025 nasprotni udeleženec ni posnel, ker je bil nasilen do predlagateljice. Sodišče teh posnetkov sploh ne bi smelo upoštevati, ker so bili pridobljeni s kršitvijo pritožničinih ustavnih pravice in brez njenega soglasja. Poleg tega posnetki izkazujejo psihično nasilje in poniževanje predlagateljice s strani nasprotnega udeleženca, na posnetkih je vidno prizadeta, razžaljena, vidi se njena bolečina, vidi se, kako ne ve, kako bi se ubranila snemanja. Nasprotni udeleženec je med snemanjem pakiral svoje stvari (tudi seksualne pripomočke in kondome), da bi se odselil, po tem, ko je predlagateljico varal, navedena situacija bi vsako žensko spravila v neznosen obup. Glede fizičnega nasilja je predložila fotografije modric z datumi. Ni šlo le za končanje partnerske zveze, ampak je v zvezi s tem nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal psihično nasilje. Izkazoval se je, kot da je ona pod njim, bil je vzvišen, pokroviteljski, podcenjujoč, želel jo je nadzirati in prisiliti, da bi pristala na njegov predlog delitve skupnega premoženja. O nasilju in stanju predlagateljice bi lahko izpovedale predlagane priče. Primere psihičnega nasilja je predlagateljica v vlogi in v izpovedbi podrobno opisala, in sicer, da je imel nasprotni udeleženec ključe, kako je želel odgovor takoj, kako je govoril o tem, kako si bosta razdelila psa, kako ji je rekel, naj se izseli na 60 m2 … Pojasnila je tudi ekonomsko nasilje. O vsem tem se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je v tem delu tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Psihoterapevtke ni potrebovala za pomoč pri premagovanju stiske ob razpadu partnerske skupnosti, ampak zaradi posledic nasilja, kar bi lahko ta potrdila, če bi jo sodišče zaslišalo. O stroških postopka bi moralo biti odločeno v skladu z 8. odstavkom 22.a člena ZPND in ne po načelu uspeha.

4.V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Že sodišče prve stopnje je utemeljeno poudarilo (7. točka obrazložitve), da je zasnova postopka po ZPND prilagojena hitri in začasni ureditvi razmerij. Ravno zaradi nujnosti in prednostne obravnave zadeve sodna praksa dopušča nižji dokazni standard, zaradi česar sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov udeležencev postopka, izvesti mora tiste, na podlagi katerih bo ob upoštevanju nižjega standarda materialne resnice možno dokazno oceniti utemeljenost predloga.

7.Sodišče prve stopnje je lahko že na podlagi tistih dokazov, ki jih je izvedlo1, prepričljivo zaključilo, da ravnanja, ki jih predlagateljica očita nasprotnemu udeležencu ne dosegajo pravnega standarda fizičnega in psihičnega nasilja. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni zaslišalo predlaganih prič in predlagateljičine psihoterapevtke zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršilo 22. člena Ustave in pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP.

8.Udeleženca sta nekdanja zunajzakonska partnerja, v zvezi sta bila od leta 2014. Konec leta 2024 je med njima prišlo do določenih napetosti, 16. 1. 2025 tudi do verbalnega spopada, ki se je stopnjeval do te mere, da je prišlo tudi do določenega fizičnega stika. Naslednje jutro se je nasprotni udeleženec odselil in vzel s seboj nekatere vnaprej pripravljene stvari. Od takrat naprej v hiši, ki je skupno2 premoženje udeležencev, ni več spal, le nekajkrat se je še vrnil po stvari. Med udeležencema poteka več postopkov, in sicer pravdni postopek glede obsega skupnega premoženja in deležev na njem, nepravdni postopek glede delitve solastnine in pravdni postopek zaradi izročitve ključa3, omogočanja vstopa v hišo in njene souporabe.

9.ZPND določa, da je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katero koli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. ZPND psihično nasilje definira kot ravnanje in širjenje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijske komunikacijske tehnologije. Sodišče lahko povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval ali ji prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice na predlog žrtve z odločbo izreče različne prepovedi in zapovedi, ki so primeroma naštete v 19. členu ZPND, med drugim tudi prepoved vstopa v stanovanje, v katerem živi žrtev in prepoved navezovanja stikov z žrtvijo na kakršen koli način.

10.Varstvo žrtev družinskega nasilja je pomembna vrednota ustavnega pomena, vendar pa vsak poseg v dostojanstvo ali osebnostno pravico še ne zadošča za uporabo ukrepov po ZPND. Načelo sorazmernosti je namreč eno temeljnih načel ZPND in hkrati tudi pomembna varovalka pred prevelikimi - neupravičenimi posegi v zasebnost posameznika, zato mora biti sodišče še posebej pazljivo pri izrekanju ukrepov in odločanju ali so podani pogoji, ki jih določa ZPND, da ne bi prišlo do njegove zlorabe. Sodišče mora iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj bi jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov reševali sami, kjer ne gre zgolj za to, da so posamezniki žrtve medsebojnih odnosov, temveč so žrtve nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja4. V skladu z načelom sorazmernosti mora biti podana takšna raven nasilja, ki terja in zato utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca. Vsako neprijetno obnašanje, partnerska nastrojenost in nesoglasja o delitvi ter uporabi skupnega premoženja še ne predstavljajo nasilja v smislu določb ZPND.

11.Predlagateljica je utemeljenost predloga za izrek ukrepov v bistvenem gradila na naslednjih trditvah: ko se je nasprotni udeleženec odselil, jo je pustil v prepričanju, da za njuno zvezo upanje še obstaja, ni se mu zdelo vredno sporočiti, da ga ne bo nazaj, kar je psihično maltretiranje; čez noč se je spremenil, obnašal se je nenavadno, zapustil je celo skupno psičko, predlagateljica se je počutila manjvredno, bila je v duševni stiski; junija 2025 se je psihično nasilje stopnjevalo, ko ji je nasprotni udeleženec posredoval predlog za delitev skupnega premoženja; nasprotni udeleženec se na vsak način proti njeni volji želi vrniti v hišo, njegov interes ni v delitvi skupnega premoženja; z občasnimi prihodi v hišo jo vznemirja in ji povzroča psihični pritisk.

12.Pritožba ni uspela izpodbiti dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da posamezni dogodki, ki jih opisuje predlagateljica, ne predstavljajo tiste ravni nasilja, ki bi opravičevale poseg države v zasebno razmerje predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je skrbno raziskalo okoliščine in ravnanje nasprotnega udeleženca ob njegovi odselitvi v januarju 2025 in navedlo obširne in prepričljive razloge o tem, da ni šlo ne za fizično ne za psihično nasilje nad predlagateljico. S temi razlogi (17., 18. in 19. točka obrazložitve) se pritožbeno sodišče v celoti strinja.

13.Nasprotni udeleženec je predložil posnetek dogajanja kritičnega dne 16. 1. 2025, ki ga je sodišče prve stopnje upravičeno štelo za zadosten vpogled v dogajanje5. Ugotovilo je, da posnetek ne izkazuje nobene podrejenosti predlagateljice, udeleženca sta se medsebojno obtoževala, izzivala in prerekala6. Iz posnetka je razvidno tudi, da se je predlagateljica brez vsakega strahu približevala nasprotnemu udeležencu. Tudi opisi, s katerimi je predlagateljica opisovala psihično nasilje v januarju 20257, kažejo kvečjemu na to, da je predlagateljica od nasprotnega udeleženca ob razpadu zveze pričakovala več empatije in odgovornejše ravnanje, ne pa na psihično nasilje nasprotnega predlagatelja, kot je prepričljivo ugotovilo že sodišče prve stopnje v 21. točki obrazložitve in lepo ubesedilo, da je končanje partnerske zveze običajno problematično, saj posega v več plasti človekovega življenja, čustva pa so lahko še posebej intenzivna, če pride do nezvestobe oziroma izdaje zaupanja. Vendar to še ne pomeni, da psihično trpljenje predlagateljice ustreza standardu psihičnega nasilja v smislu ZPND. Ali kot je zapisalo sodišče prve stopnje, ni vsak težek, problematičen in čustveno težek razhod (psihično) nasilje. Pritožbeno sodišče se zato strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da 16. 1. 2025 ni prišlo do takšnega fizičnega in psihičnega nasilja, ki bi terjal zaščito predlagateljice v smislu določb ZPND.

14.Tudi zatrjevano stopnjevano (nadaljnje) psihično nasilje v postopku ni bilo ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je natančno analiziralo okoliščine občasnega vračanja nasprotnega udeleženca v hišo, s čimer naj bi po trditvah predlagateljice povzročal dodatno psihično nasilje. Po odselitvi v januarju 2025 je prvič prišel v hišo 19. 4. 2025, česar predlagateljica ni problematizirala, do zaostritve pa je prišlo po tem, ko ji je nasprotni udeleženec 19. 5. 2025 po elektronski pošti posredoval predlog za delitev hiše. Prihod nasprotnega udeleženca 1. 8. 2025 je bil vnaprej dogovorjen, 2. 8. 2025 pa je prišel nenapovedano po nekaj svojih stvari. Pravilna je ocena sodišča, da nekaj besednih dvobojev8 ne predstavlja nedovoljenega psihičnega pritiska, ampak gre za konflikte, ki jih med udeležencema povzroča neurejeno vprašanje delitve premoženja, souporabe hiše in dostopa do nje. Ta vprašanja pa se rešujejo v drugih postopkih in ne z izrekanjem ukrepov po ZPND.

15.Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka. V sodni praksi je prevladujoče stališče, da v primeru, ko predlagatelji v postopku po ZPND ne uspejo tudi nosijo stroške postopka9.

16.Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22.a člena ZPND).

17.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 165., 154. in 155. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter prvim in osmim odstavkom 22.a člena ZPND. Pritožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben za rešitev zadeve na pritožbeni stopnji.

-------------------------------

Da jo je dobesedno odložil na neko polico, ni se bil pripravljen pogovarjati … , zaradi nenadnega nepojasnjenega načina, ko jo je odvrgel kot neki predmet brez čustev … , povzročil ji je totalno razčlovečenje, počutila se je manjvredno, izgubila lastno vrednost … (iz 20. točke obrazložitve).

8Predlagateljica je trdila, da ji je nasprotni udeleženec grozil, da bo v svoj delež hiše naselil najemnike, nasprotni udeleženec pa je trdil, da mu je predlagateljica rekla, zdaj si pa res zajebal, zdaj te bom uničila in vzela vse do zadnjega centa.

9Glej sklep VSL IV Cp 555/2023 s 7. 4. 2023 in v njem navedene druge odločbe.