Jedro

Utemeljenost tožbenega zahtevka za izplačilo odpravnine izhaja iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, in sicer, da ni bil razrešen iz utemeljenega razloga, in ta dejstva niso v nasprotju s sklepom nadzornega sveta o razrešitvi direktorja, prav tako pa tudi ne s 4. odstavkom 13. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 3. 2016 nezakonita in se odpravi ter da delovno razmerje na podlagi sklepa skupščine o imenovanju direktorja A.A. in individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 1. 2015 ni prenehalo s sklepom z dne 31. 3. 2016 in še traja, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo na delovno mesto direktor ter mu za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dne 1. 4. 2016 do ponovnega poziva na delovno mesto dolžna izplačati razliko med plačo, ki jo je prejemal od 1. 4. 2016 na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 5. 2013 v bruto znesku 2.170,00 EUR in plačo, ki bi jo prejemal na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 1. 2015 v znesku 4.431,22 EUR bruto, in sicer za mesec april 2016 v bruto znesku 2.261,22 EUR in za nadaljnje mesece v istem znesku, od tega zneska odvesti obvezne davke in prispevke in mu izplačati pripadajoče neto plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne mesečne plače do plačila, ter tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vse v roku 15 dni pod izvršbo (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku plača odpravnino v znesku 13.293,66 EUR bruto, od tega zneska odvede obvezne davke in prispevke in mu plača pripadajoči neto znesek odpravnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2016 do plačila (točka II izreka) ter mu v 15 dneh povrne stroške postopka v znesku 171,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 16. dan po prejemu sodbe sodišče prve stopnje (točka III izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka zamudne sodbe se iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 338. členu ZPP pritožuje tožena stranka. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je zamudno sodbo izdalo na podlagi določil 318. člena ZPP, ker naj bi utemeljenost tožbenega zahtevka izhajala iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka in tudi ne z dejstvi, ki so splošno znana. Tožnik je tožbi priložil sklep o razrešitvi direktorja in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, iz katerega izhaja, da je bil razrešen na podlagi sklepa skupščine o nezaupnici. Predložil je tudi individualno pogodbo o zaposlitvi, kjer je v 4. odstavku 13. člena dogovorjeno, da lahko nadzorni svet direktorja družbe odpokliče brez plačila odpravnine, če ugotovi, da huje krši obveznosti oziroma, da ni sposoben voditi poslov, oziroma ga razreši, če mu skupščina izreče nezaupnico. Tudi tožnik je v tožbi navedel, da je bil sklep o razrešitvi z dne 31. 3. 2016 izdan na podlagi sklepa skupščine o nezaupnici in da mu je bila hkrati podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ter pravica do vrnitve na prejšnje delovno mesto. Ker je sodišče prve stopnje tožniku v točki II izreka dosodilo odpravnino, posledično pa v točki III toženi stranki naložilo, da mu povrne stroške postopka, je zmotno uporabilo materialno pravo in iz tega razloga bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ob sicer pravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zamudno sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijani del zamudne sodbe razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Navaja, da je neutemeljena. V bistvu tožena stranka sodbo izpodbija iz razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kar je v izrecnem nasprotju z določbo 2. odstavka 338. člena ZPP, zato predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in v izpodbijanem delu potrdi zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točko 2. odstavka 339. člena in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Prav tako ni storilo v pritožbi očitane kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani zakonsko določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe v zvezi s podrednim tožbenim zahtevkom. Skladno z določbo 318. člena ZPP, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če tožena stranka v roku ne odgovori na tožbo, kadar so izpolnjeni pogoji, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znani.

7. Po stališču pritožbe je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik in tudi ne s splošno znanimi dejstvi. Tožnik je tožbi priložil sklep o razrešitvi direktorja, iz katerega res izhaja, da ga je nadzorni svet razrešil na podlagi sklepa skupščine o nezaupnici. Nezaupnica sama po sebi še ne pomeni, da je skupščina izrekla nezaupnico, ker bi tožnik huje kršil obveznosti, oziroma ni bil sposoben voditi poslov, kar bi bil utemeljen razlog za odpoklic. Tožena stranka se namreč v pritožbi sklicuje na 4. odstavek 13. člena tožnikove individualne pogodbe o zaposlitvi. Ta določa, da lahko nadzorni svet direktorja družbe odpokliče brez plačila odpravnine, če ugotovi, da huje krši obveznosti, oziroma da ni sposoben voditi poslov, oziroma ga razreši, če mu skupščina izreče nezaupnico. Nadzorni svet torej lahko brez plačila odpravnine direktorja odpokliče, če pa skupščina direktorju izreče nezaupnico, ga razreši. Tako utemeljenost tožbenega zahtevka za izplačilo odpravnine izhaja iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, in sicer, da ni bil razrešen iz utemeljenega razloga, in ta dejstva niso v nasprotju s sklepom nadzornega sveta o razrešitvi direktorja z dne 31. 3. 2016 v prilogah pod A4, prav tako pa tudi ne s 4. odstavkom 13. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 1. 2015 v prilogah pod A3. 8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je vselej podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. Ta sodba takih pomanjkljivosti nima. Očitno poskuša tožena stranka s s temi pritožbenimi navedbami zaobiti zakonsko prepoved izpodbijanja dejanskega stanja po 2. odstavku 338. člena ZPP.

9. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških postopka temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila. Tožnik pa sam krije svoje stroške, ker z odgovorom na pritožbo k odločitvi ni bistveno pripomogel (155. člen ZPP).