Jedro

Pogodbeno določilo, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen, zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev.

Dogovor, po katerem bi ena stranka v celoti izpolnila svojo svojo obveznost, drugi pa ne bi bilo treba plačati do nastopa odložnega pogoja in to celo v primeru, da le-ta nikoli ne bi nastopil, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja, prepovedjo zlorabe pravic ter dolžnostjo izpolnitve obveznosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, 179777/2010 z dne 9. 12. 2010 v celoti razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, predlagala spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijane sodbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče kot utemeljen ocenjuje pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje materialno pravo napačno uporabilo, ko je na podlagi 7. člena Pogodbe o skupnem delu na projektih št. 15/2010 zaključilo, da vtoževane terjatve še niso zapadle, ker sta se pravdni stranki dogovorili o pogojih plačila, in sicer tako, da sta ga pogojevali s predhodnim plačilom naročnika tožene stranke. Ker tožena stranka plačila za delo, ki ga je opravila tožeča stranka še ni prejela, sodišče prve stopnje zaključuje, da slednja (še) ni upravičena do plačila.

6. Pogodbeno določilo, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev (odložnega) pogoja. Neizpolnitev tako določenega pogoja ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen (289. člen OZ), zaradi česar upnik pridobi pravico zahtevati (takojšnjo) izpolnitev. Takšno stališče se je uveljavilo tudi v sodni praksi (prim. III Ips 80/2007, I Cpg 83/2014, I Cpg 130/2013, I Cpg 1231/2013, Cpg 107/2013). Zmotno torej sodišče prve stopnje zaključuje, da tožbeni zahtevek že po temelju ni utemeljen, ker vtoževana terjatev še ni zapadla. Tudi sicer pa dogovor, po katerem bi ena stranka v celoti izpolnila svojo svojo obveznost, drugi pa ne bi bilo treba plačati do nastopa odložnega pogoja in to celo v primeru, da le-ta nikoli ne bi nastopil, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), prepovedjo zlorabe pravic (7. člen OZ) ter dolžnostjo izpolnitve obveznosti (9. člen OZ), kot to zmotno meni sodišče prve stopnje.

7. Glede na to, da sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča višine vtoževane terjatve ni presojalo in ker glede na naravo stvari in okoliščine primera višje sodišče ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva zgoraj navedeno in v zadevi ponovno odloči. 8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).