20. 11. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper:

– sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1579/2003 z dne 16. 6. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 730/2003 z dne 5. 9. 2003 in

– sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 372/2004 z dne 22. 2. 2005

se ne sprejme, v delu, v katerem se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S sklepom št. I Kp 1597/2003 z dne 16. 6. 2004 je bilo delno ugodeno pritožbi pritožnika, ki v kazenskem postopku nastopa kot oškodovanec, da se opravi preiskava zoper obdolženega M. R. Pritožnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper sklep št. I Kp 372/2004 z dne 22. 2. 2005, s katerim je bila zahteva za preiskavo zoper obdolženega A. J. zavrnjena.

2.Pritožnik v laični ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvami sodišča, opisuje potek dogodkov in razlaga svoje videnje zadeve. Zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo prava. Navaja, da odločitve sodišč, policije in tožilstva ne temeljijo na vsebinsko dokazljivih listinah, temveč na pavšalnih obrazložitvah ovadenih oseb. Obrazložitev Višjega sodišča naj bi bila nesprejemljiva. Pritožniku naj bi bilo odvzeto varstvo socialnih in ekonomskih pravic do pravičnih pogojev dela in plačila ter varstvo zasebnosti in lastnine. Pritožnik tudi zatrjuje, da gre v njegovem primeru za dvanajstletno zavlačevanje kazenskih postopkov. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnik zgolj z zatrjevanjem zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe prava ne more utemeljiti ustavne pritožbe.

4.Pritožnik izpodbijanim odločitvam smiselno očita kršitev pravice do enakega varstva pravica ter pravice do sodnega varstva. V utemeljitev zatrjevanih kršitev navaja le svoje nestrinjanje z delom tožilcev in sodnikov ter njihovo presojo. Zgolj to za ugotovitev o kršitvah človekovih pravic še ne zadošča. Drugih, za presojo zatrjevanih kršitev relevantnih navedb oziroma očitkov ustavna pritožba ne vsebuje.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Pri tem se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali so za odločanje izpolnjene procesne predpostavke.

6.Z navedbo, da gre za dvanajstletno zavlačevanje kazenskih postopkov, pritožnik uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja (neaktivnost sodišča, ko je sam postopek pred pristojnim sodiščem še v teku) ni mogoča. Kljub temu Ustava zagotavlja tudi sodno varstvo pravice do sojenja v razumnem roku. O zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, tako po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) odloča pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS) je za navedeni postopek na prvi stopnji pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe, jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer