Jedro

Glede na skupni interes vseh udeležencev postopka je prav, da vsi krijejo te stroške po enakih deležih, pri čemer krije polovico stroškov za nasprotna udeleženca proračun.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom priznalo nagrado izvedencu v znesku 611,50 EUR, z 22 % DDV v znesku 134,53 EUR, in sklenilo, da se polovico tega stroška plača iz sredstev proračuna (v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ki je bila odobrena nasprotnima udeležencema), drugo polovico teh stroškov pa je dolžan plačati predlagatelj.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki izpodbija odločitev prvega sodišča, da je dolžan plačati polovico stroškov dela izvedenca. Posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da naj stroške izvedenca v celoti trpi proračun. Navaja, da že dalj časa obravnava družino nasprotnih udeležencev, na podlagi narejene ocene ogroženosti pa je podal svoj predlog sodišču za uvedbo postopka. Izvedenca ni predlagal, ker se mu to ni zdelo potrebno. Sklicuje se na 108. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), na podlagi katerega se štejejo njegove navedbe za izpovedbo osebe, ki ima o relevantnih dejstvih posebno strokovno znanje. Če je prvo sodišče za svojo odločitev navkljub obrazloženemu predlogu predlagatelja z vidika 108. člena ZNP-1 potrebovalo izvedensko mnenje in imenovalo izvedenca po uradni dolžnosti, stroški izvedenca ne morejo bremeniti vseh udeležencev, ampak je to strošek samega sodišča. 3. Nasprotna udeleženca nista odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj je predlagal, da prvo sodišče izda ukrep trajnejšega značaja, in sicer namestitev otroka nasprotnih udeležencev, mladoletnega A. A., v zavod. Prvo sodišče je po uradni dolžnosti izvedlo dokaz z izvedencem. Po izvedbi tega dokaza je predlagatelj spremenil svoj predlog tako, da je predlagal milejši ukrep, in sicer omejitev starševske skrbi na podlagi 171. člena Družinskega zakonika (DZ). Prvo sodišče je sledilo predlogu in na naroku 6. 6. 2022 izdalo ustrezen sklep o predlagateljevem nadzoru nad izvajanjem starševske skrbi nasprotnih udeležencev glede njunega sina.

6. O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). V okviru prostega preudarka je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa namen postopka in interes njegovih udeležencev. Postopek je bil uveden na predlog predlagatelja (106. člen ZNP-1). Prvo sodišče je na podlagi četrtega odstavka 7. člena DZ oziroma drugega odstavka 6. člena in 7. člena ZNP-1, sledeč dolžni skrbi za koristi otrok, presodilo, da je potrebno izvesti dokaz z izvedencem, zato je ta dokaz izvedlo po uradni dolžnosti. Glede na okoliščine zadeve je bila ta odločitev pravilna tudi po presoji pritožbenega sodišča. Določba 108. člena ZNP-1 ni preprečevala prvemu sodišču, da izvede ta dokaz po uradni dolžnosti.

7. Stroški dokaza z izvedencem spadajo med skupne stroške udeležencev postopka. Postopek je bil izveden zaradi varstva koristi mladoletnega sina nasprotnih udeležencev, kar je bilo v skupnem interesu predlagatelja (ki je kot organ socialnega skrbstva začel postopek, to pa v družbenem interesu zaščite in varovanja otrok) in nasprotnih udeležencev (ki sta kot A. A. starša dolžna skrbeti za otrokove koristi). Izvedeni dokaz z izvedencem je bil podlaga za sprejem končne odločitve prvega sodišča, ki je sledila zavarovanju otrokove koristi, in so bili stroški izvedbe tega dokaza, kot že rečeno, potrebni. Glede na skupni interes vseh udeležencev postopka je prav, da vsi krijejo te stroške po enakih deležih (vsaka stran pol), pri čemer krije polovico stroškov za nasprotna udeleženca proračun (iz naslova brezplačne pravne pomoči), zato je izpodbijana odločitev pravilna.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).