Jedro

Čim je postopek zavarovanja s predhodno odredbo pravnomočno končan, ni več nobene potrebe in koristi za odločanje o ugovoru po izteku roka. Tudi če bi višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje ne bi ponovno odločalo o ugovoru tožene stranke po izteku roka.

Glede pravnomočnosti sklepa je pomembno, kdaj je bil sklep izdan in vročen pravdnim strankam, ni pa pomembno, kdaj se je iztekel čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 10. 10. 2014 se zavrže. II. Pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 13. 1. 2015 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 10. 2014 je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke po izteku roka z dne 24. 7. 2014 kot prepozen zavrglo. V obrazložitvi je navedlo, da je ugovor po izteku roka v postopku zavarovanja s predhodno odredbo mogoče vložiti do konca postopka zavarovanja s predhodno odredbo. Ta je končan, ko sklep o predhodni odredbi postane pravnomočen, saj se postopek zavarovanja s tem izčrpa. Ker je bil postopek zaključen s pravnomočnostjo sklepa dne 3. 10. 2013, ugovor po izteku roka pa je bil vložen šele 25. 7. 2014, je ugovor kot prepozen zavrglo.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke po izteku roka ugodi, postopek zavarovanja po predhodni odredbi z dne 29. 5. 2013 pa ustavi. Podrejeno je predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Z izpodbijanim sklepom z dne 13. 1. 2015 je sodišče prve stopnje razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti, iz katerega izhaja, da je sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pg 2348/2012-XII z dne 12. 12. 2014 postal pravnomočen 27. 8. 2014, in določilo nov datum pravnomočnosti - 31. 12. 2014. 5. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in ustrezno spremeni datum pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, podrejeno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

6. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da jo višje sodišče zavrne. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

7. Pritožba zoper sklep z dne 10. 10. 2014 ni dovoljena, pritožba zoper sklep z dne 13. 1. 2015 pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 10. 10. 2014:

8. Po izdaji tega sklepa je sodišče s sklepom z dne 12. 12. 2014 postopek zavarovanja s predhodno odredbo dne 29. 5. 2013 ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja. Ta sklep je postal pravnomočen (datum pravnomočnosti tega sklepa je predmet obravnave druge pritožbe v tem postopku), s pravnomočnostjo tega sklepa je torej zavarovanje s predhodno odredbo prenehalo.

9. S tem pa je tožena stranka izgubila pravno korist za odločanje o pritožbi zoper sklep z dne 10. 10. 2014. Čim je postopek zavarovanja s predhodno odredbo pravnomočno končan, ni več nobene potrebe in koristi za odločanje o ugovoru po izteku roka. Tudi če bi višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje ne bi ponovno odločalo o ugovoru tožene stranke po izteku roka. Pravna korist za odločitev o pritožbi pa mora obstajati ves čas, vse do odločitve višjega sodišča. Ker je tožena stranka izgubila pravno korist in s tem pravni interes za pritožbo, je višje sodišče njeno pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 13. 1. 2015:

10. Pritožba tožene stranke zoper ta sklep je ob tem, da ni utemeljena, tudi nelogična. Odločanje o potrdilu o pravnomočnosti se nanaša na sklep z dne 12. 12. 2014, za katerega pa je jasno, da ne more postati pravnomočen že 27. 8. 2014, torej še pred njegovo izdajo. Glede na vročitev sklepa strankama dne 15. 12. 2014 in ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje sicer v nasprotju z določili tretjega odstavka 9. člena ZIZ določilo pritožbeni rok 15-tih dni, je sklep z dne 12. 12. 2014 postal pravnomočen 31. 12. 2014, torej po izteku roka za pritožbo. Glede pravnomočnosti sklepa je pomembno, kdaj je bil sklep izdan in vročen pravdnim strankam, ni pa pomembno, kdaj se je iztekel čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa višje sodišče še odgovarja, da z izpodbijanim sklepom ni ugotovljena izvršljivost tega sklepa z dne 12. 12. 2014, temveč zgolj njegova pravnomočnost. Zato tudi ni potrebe, da bi se izrekalo o izvršljivosti tega sklepa. Vsekakor pa sklep tudi izvršljiv ne more postati pred njegovo izdajo.

11. Pritožba tako ni utemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Izrek o stroških temelji na 154. in 155. členu v zvezi s 165. členom ZPP, vse pa v zvezi s 15. členom ZIZ. Tožena stranka s pritožbama ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenih postopkov, stroškov tožeče stranke pa ni moč oceniti za potrebne v smislu 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato mora tudi tožeča stranka sama nositi svoje stroške.