Jedro

Ker je kot prvo izvršilno sredstvo, po katerem se presoja krajevna pristojnost sodišča, naveden rubež sredstev pri organizacijah za plačilni promet, je za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno oziroma začasno prebivališče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

1. Upnik je predlog za izvršbo vložil pri Okrajnem sodišču v Trbovljah in za poplačilo svoje denarne terjatve predlagal izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki in na dolžnikove premičnine. Kot kraj dolžnikovega prebivališča je v predlogu navedel R. 2. Okrajno sodišče v Trbovljah se je s sklepom z dne 25. 10. 2010 izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Idriji. To sodišče je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je za odločanje pristojno tisto okrajno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče in kraj Ročinj je na območju Okrajnega sodišča v Novi Gorici.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

4. Ker gre za spor o pristojnosti med okrajnima sodiščema z območja različnih višjih sodišč, je za odločitev pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije (drugi odstavek 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Za odločitev o predlogu za izvršbo z rubežem sredstev pri organizacijah za plačilni promet je glede na prvo navedeno izvršilno sredstvo, po katerem se presoja krajevna pristojnost sodišča (drugi odstavek 35. člena ZIZ) krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno oziroma začasno prebivališče (prvi odstavek 100. člena v zvezi s 136. členom ZIZ).

6. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami, ki jih določi Vlada z uredbo (tretji in četrti odstavek 114. člena Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS), dokler uredba še ni sprejeta, pa se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, Uradni list RS, št. 45/2008, v nadaljevanju ZS-H). Do uveljavitve ZS-H je veljalo, da je območje posameznega okrajnega sodišča opredeljeno s sodnim okrajem. Območje sodnega okraja je bilo opredeljeno z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (Uradni list SRS, št. 28/80 in nasl.), in sicer z navedbo katastrskih občin. Ta zakon je bil z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in nasl., v nadaljevanju ZUODNO), ki je območja občin opredelil z navedbo naselij, razveljavljen. Ne glede na to, ali je za odločitev v zadevi relevanten prvi ali drugi predpis, je za odločanje v zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici. V skladu s 40. točko 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin je katastrska občina Ročinj spadala v območje občine Nova Gorica, medtem ko naselje Ročinj na podlagi ZUODNO sodi v območje sedanje Občine Kanal (57. točka 2. člena). Po obeh kriterijih torej odločanje v zadevi sodi v pristojnost Okrajnega sodišča v Novi Gorici.

7. Vrhovno sodišče je torej odločilo, da je v tej zadevi pristojno odločati Okrajno sodišče v Novi Gorici.