Jedro

Predlagateljica si zmotno razlaga, da nastane etažna lastnina že s tem, ko GURS v kataster stavb vpiše stavbo in njene posamezne dele ter jim dodeli identifikacijske številke. Za nastanek etažne lastnine je v sladu z določbami Stvarnopravnega zakonika potreben predvsem ustrezen pravni posel lastnika zemljiške parcele. Razpolagalni pravni posel, s katerim ustanovi etažno lastnino, je sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (108. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ) oziroma akt o oblikovanju etažne lastnine (109. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi slep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 29.6.2011 odločilo, da vpis lastninske pravice pri nepremičninah ident. št. 1, ident. št. 2 in ident. št. 3 na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, dodatka k pogodbi o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 23.10.2006, pogodbe o prodaji nepremičnine z dne 9.8.2007, odločbe GURS dne 2.3.2007 in elaborata za vpis podatkov v kataster stavb z dne 19.1.2001 v korist predlagateljice do celote, ni dovoljen.

2. Zemljiškoknjižna sodnica je ugovor predlagateljice proti temu sklepu zavrnila kot neutemeljen in potrdila izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice.

3. V pritožbi proti sklepu zemljiškoknjižne sodnice (ki ga je pritožnica naslovila kot ugovor) predlagateljica navaja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji obeh sklepov uporabilo različne vire. GURS je dne 2.3.2007 izdala odločbo,s katero je stavbo na naslovu P., stoječo na parceli *94 vpisala v kataster stavb in stavbi ter njenim delom določila identifikacijske številke, površino in dejansko rabo. Ta odločba je 16.11.2008 postala pravnomočna. Iz Odločbe GURS se vidi, da predlaga vknjižbo na stanovanjskem delu stavbe in ne na skupnem delu. Sprašuje se, ali je njena lastninska pravica izgubljena samo zaradi digitalizacije zemljiške knjige.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica si očitno zmotno razlaga, da nastane etažna lastnina že s tem, ko GURS v kataster stavb vpiše stavbo in njene posamezne dele ter jim dodeli identifikacijske številke. Za nastanek etažne lastnine pa je v sladu z določbami Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) potreben predvsem ustrezen pravni posel lastnika zemljiške parcele (prvi odstavek 107. člena SPZ). Razpolagalni pravni posel, s katerim ustanovi etažno lastnino, je sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (108. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ) oziroma akt o oblikovanju etažne lastnine (109. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ).

6. Zemljiškoknjižno sodišče ne more vpisati etažne lastnine po uradni dolžnosti na podlagi obvestila GURS o vpisu stavbe in njenih posameznih delov v kataster stavb. Vpis lahko dovoli samo na predlog lastnika oziroma solastnikov zemljiške parcele (bodočih »etažnih lastnikov«), na kateri stoji stavba (člen 131 ZZK-1).

7. Iz podatkov zemljiške knjige v konkretni zadevi izhaja, da je v vložku štev. 31 k.o. G. še vedno vpisana zemljiška parcela. 94.S in nedokončana etaža z ID stavbe 93.ES. Zato zemljiškoknjižno sodišče ni moglo vpisati lastninske pravice predlagateljice pri konkretni etaži, ki še ni oblikovana. Iz teh razlogov je predlog za takšen vpis zavrnilo. Predlagateljica bo morala najprej poskrbeti, da se v zemljiški knjigi vpiše etažna lastnina na podlagi ustreznega pravnega akta o oblikovanju etažne lastnine, šele zatem se bo lahko po etažah (posameznih delih stavbe) vpisalo lastnike stanovanj.

8. Ta položaj se zaradi digitalizacije ni v ničemer spremenil. Materialnopravna pravila za vpis etažne lastnine so enaka, kot so bila pred novelo ZZK-1C. Če etažna lastnina ni bila vpisana v »stari« zemljiški knjigi, se tudi v novo ni mogla prenesti.

9. Ker pritožba ni utemeljeno, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo po 2. točki drugega odstavka

161. člena ZZK-1.