Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta Kreditna pogodba št. 122271 z dne 26. 10. 2007 in Notarski zapis sporazum o zavarovanju denarne terjatve in Kreditne pogodbe št. 122271 SV 455/07 z dne 30. 10. 2007 nična (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora prvemu tožniku plačati 19.734,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2020 dalje do plačila (II. točka izreka). Sicer je tožbeni zahtevek glede zakonskih zamudnih obresti zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (III. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako, da mora toženka prvemu tožniku plačati zakonske zamudne obresti od 19.734,89 EUR od 18. 10. 2017 do 14. 1. 2020. Pritožbo toženke pa je zavrnilo in v izpodbijanem delu (I., II. in IV. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

3.Toženka predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali sta prvostopenjska in izpodbijana sodba zadostno obrazloženi, upoštevajoč dejstvo, da sodbi temeljita na uporabi relativnih, vsebinsko praznih besednih zvez (npr. črni scenarij), katerih sodišči predhodno ne konkretizirata; (2) ali je mogoče že na podlagi ugotovitve, da pojasnilna dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršne koli nadaljnje presoje, zaključiti, da je sporni pogodbeni pogoj v nasprotju s 4. alinejo prvega odstavka 24. člena (takratnega) Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot); (3) ali je materialnopravno pravilno stališče, da je mogoče banki v primeru ničnosti kreditne pogodbe zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja, ob sklicevanju na sodno prakso SEU ter na javni interes varstva potrošnikov, v celoti odreči nadomestilo za uporabo izplačanega kapitala na podlagi teleološke redukcije pravil Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o neupravičeni obogatitvi, ne da bi sodišče presodilo meje skladne razlage nacionalnega prava z Direktivo 93/13/EGS; in (4) ali je materialnopravno pravilno stališče, da varstvo potrošnikov kot javni interes samo po sebi utemeljuje popolno zavrnitev zahtevka banke (tj. toženke) za nadomestilo koristi od uporabe izplačanega kapitala, ne da bi bile ugotovljene predpostavke iz drugega odstavka 87. člena OZ, zlasti da je pogodba po svoji vsebini ali namenu nasprotovala temeljnim moralnim načelom in da je bila banka nepoštena stranka v smislu navedene določbe; oziroma ali je dopustno splošna pravila OZ o neupravičeni obogatitvi teleološko reducirati tako, da se banki zaradi odvračilnega učinka Direktive 93/13/EGS v celoti odreče nadomestilo za uporabo izplačanega kapitala, čeprav pogoji za zavrnitev restitucijskega zahtevka po drugem odstavku 87. člena OZ niso ugotovljeni.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Toženka 4. pravno vprašanje na 2. in 15. strani predloga različno oblikuje, zato je Vrhovno sodišče drugo verzijo na 15. strani predloga zapisalo za prvo verzijo.