Jedro

Glede na specifično pravno naravo upravnega odločanja v javno pravnih stvareh, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus skladnosti ocene oz. vrednotenja projekta tožeče stranke glede na pogoje in kriterije, ki so bili določeni v javnem razpisu. Navedeni morajo biti torej konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka oziroma njena strokovna komisija ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v postopku Javnega razpisa „Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letu 2015“ (Uradni list RS, št. 17/2015, v nadaljevanju Javni razpis) z izpodbijanim sklepom zavrnila vlogo tožeče stranke za odobritev spodbude. V obrazložitvi navaja, da je komisija za dodelitev sredstev ocenila vlogo in upoštevala merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje. Vloga tožeče stranke je pridobila 60 od 100 možnih točk, prag števila točk, nad katerimi je odobrena spodbuda je 68 ali več točk. Po končanem ocenjevanju se je izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja vlog, ki so dosegle prag 50 točk, presega razpoložljiva sredstva, zato so bila sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk – prednost pri dodelitvi sredstev so imele vloge z večjim številom točk. Vloga je bila ocenjena na podlagi šestih meril, ki so skladna z razpisno dokumentacijo. Glede na oceno komisije je bilo pri posameznem merilu dodeljeno ustrezno število točk. Seštevek posamičnih ocen pa predstavlja skupno oceno doseženih točk. V nadaljevanju je podana tudi obrazložitev doseženih točk pri posameznem merilu.

2. Tožeča stranka z vloženo tožbo izpodbija odločitev tožene stranke v delu, ki se nanaša na točkovanje pri merilu 5 (tržna naravnanost in potencialni trgi) in pri merilu 6 (trajni učinek storitve/izdelka). Tožeča stranka meni, da bi morala biti pri merilu 5 vloga ocenjena z 20 točkami (in ne s 15), saj je bilo v vlogi navedeno, da so „štartali“ na trgu Rusije in bivše Sovjetske zveze, trgu zalivskih držav in ZDA, kar predstavlja svetovni – globalni trg. V zvezi s točkovanjem po merilu 6 (trajni učinek storitve), po katerem ji je komisija dodelila 0 točk, meni, da ima storitev trajni vpliv na razvoj okolja v celotni regiji, državi ter tudi širše in storitev ni podvržena hitri menjavi želja oz. potreb kupcev, zato bi pri tem merilu morala dobiti 20 točk. Slovenija je v strategiji razvoja turizem zapisala kot perspektivno panogo in medicinski turizem je po vseh podatkih, ki veljajo v svetu, najhitrejša veja turizma. Vlaganja se pri turizmu vrnejo v sedmih do desetih letih, kar pomeni, da vsi finančni in ekonomski kazalniki potrjujejo, da gre za stabilno in dolgoročno naložbo in kot takšna ne more biti trendovska. Tudi želje posameznih lokalnih skupnosti, ko se le-te v programih razvoja zapišejo, da bodo gradile na razvoju turizma, potrjujejo dolgoročno usmeritev. Tožeča stranka je v svoji vlogi gradila na razvoju turistične ponudbe Maribora, pri tem zaradi specifike storitev vključila lokalnega medicinskega izvajalca – UKC Maribor. Zadnji dve ugotovitvi skupaj z zgoraj navedenimi dejstvi potrjujejo, da gre za dejavnost, ki je dolgoročna, trajna in razvojno primerna za ta prostor in v svoji predvideni vsebini. Na podlagi navedenega zaključuje, da bi vloga morala dobiti 85. točk, zato naj se še enkrat obravnava. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno obravnavo.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov tega upravnega spora. V zvezi s tožbenimi ugovori pa navaja, da je pri merilu 5 komisija tožeči stranki utemeljeno dodelila 15 točk. Vlagatelj lahko pridobi 20 točk le, če je izdelal strategijo trženja in je potencialni trg za predmet projekta celotni svetovni – globalni trg, kar pa mora biti ustrezno predstavljeno v sklopu tržne strategije, v sklopu katere bi morale biti opravljene analize za konkretne države. Tožeča stranka je predstavila strategijo trženja, ni pa opravila analiz za konkretne države na globalnem trgu. Prav tako je h priloženem poslovnem načrtu v poglavju 4. Obrazložitev prodaje jasno opredeljeno, da so glavni kupci slovenski medicinski centri izven območja mariborske razvojne regije. Zato tožbeni ugovor tožeče stranke, da je upravičena do višjega števila točk pri merilu 5, v celoti zavrača. Pri merilu 6 je iz obrazložitve sklepa jasno razvidno, zakaj komisija vlogi stranke pri tem merilu ni dodelila točk. Storitev ne bo imela trajnega učinka na lokalno okolje, saj podjetje piše, da ima pogodbe le z medicinskimi centri izven problemskega področja – Radenci, Rogaška, Zreče in Dobrna – glede na to, da je problemsko področje, iz katerega je podjetje, Maribor. Tožeča stranka v tožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da naj bi vključila tudi lokalnega medicinskega izvajalca – UKC Maribor, česar pa iz vloge ni razbrati. Prav tako v vlogi ni priloženih morebitnih dokazil v zvezi s tem. V prijavnem listu v rubriki III.6. TRAJNI UČINEK STORITVE/IZDELKA pa tožeča stranka jasno navaja: „Izvajalci bodo tako štiri izbrane destinacije v državi: Radenci, Rogaška Slatina, Zreče in Dobrna“, torej slovenski medicinski centri izven območja mariborske razvojne regije. Na podlagi navedenega v celoti zavrača tožbene očitke, da je upravičena do višjega števila točk. Zaključuje, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti neutemeljen na podlagi zgoraj pojasnjenih razlogov. Navedbe v javnem razpisu so bile za tožečo stranko dovolj jasne in nedvoumne, tako da je tožena stranka na tej podlagi lahko pravilno odločila in izdala izpodbijani sklep.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet spora v tem upravnem sporu je odločitev tožene stranke, da se tožeči stranki, na podlagi vloge vložene v skladu z Javnim razpisom, ne odobri spodbude za projekt „Medicinski turizem“. V zvezi s tem je sporna ocena vloge tožeče stranke po merilu 5 (tržna naravnanost in potencialni trgi) in po merilu 6 (trajni učinek storitve/izdelka).

6. Glede na specifično pravno naravo upravnega odločanja v javno pravnih stvareh (za kar gre v obravnavanem primeru), ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami (za ocenjevanje popolnih vlog, ki izpolnjujejo vse vstopne pogoje razpisa ter za uvrstitev projektov glede na prejeto oceno pa je zadolžena posebna strokovna komisija), mora obrazložitev omogočiti preizkus skladnosti ocene oz. vrednotenja projekta tožeče stranke glede na pogoje in kriterije, ki so bili določeni v Javnem razpisu. Navedeni morajo biti torej konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka oziroma njena strokovna komisija ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. In po presoji sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa takšen preizkus pravilnosti vrednotenja posameznih (spornih) kriterijev omogoča. 7. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in Meril za ocenjevanje podjetja vlagatelja (Merila), ki so sestavni del razpisne dokumentacije, lahko vlagatelj pri merilu 5 dobi 20 točk, če je izdelal strategijo trženja in je potencialni trg za predmet projekta celotni svetovni trg - globalni trg, kar mora biti ustrezno predstavljeno v sklopu tržne strategije, opravljene morajo biti analize za konkretne države, priložena morebitna pisma o nameri, predpogodbe, kontakti. Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena do 20 točk in kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je z navedbo v vlogi, da so „štartali“ na trgu Rusije in bivše Sovjetske zveze, trgih zalivskih držav in ZDA, to upravičenost izkazala. Za globalni trg ni bilo opravljenih analiz za konkretne države, prav tako k vlogi niso bila predložena dokazila, kot to določajo Merila, kar tožeča stranka v tožbi niti ne zanika. Tožeča stranka ima sklenjene pogodbe s podjetji X., Y., Z. , F, torej za kupce iz Slovenije, kar tudi po presoji sodišča pomeni, da je bil projekt tožeče stranke v zvezi s tem merilom pravilno ovrednoten s 15. točkami. Zato ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen.

8. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno vrednotila tudi vlogo tožeče stranke po merilu 6 (trajni učinek storitve). Po tem merilu lahko vlagatelj pridobi 20 točk, če gre za storitev/izdelek, ki ni podvržena hitri menjavi želje/potrebe kupcev/uporabnika izdelka/storitve, ter ima trajni vpliv na razvoj okolja/regije/kraja. Taka storitev/izdelek mora imeti trajne pozitivne učinke na gospodarski razvoj in/ali socialni razvoj in/ali varstvo okolja v okolju/regiji/kraju. Izdelek/storitev pa zadovoljuje potrebe, ki so trajnega značaja in niso podvržene hitri menjavi potreb/želj kupca/ev. Tožeča stranka pri tem kriteriju ni prejela točk iz razloga, ker storitev ne bo imela trajnega učinka na lokalno okolje, saj so bile predložene pogodbe z medicinskimi centri izven območja Mariborske razvojne regije in sicer z izvajalci v Radencih, Rogaški Slatini, Zrečah in Dobrni. In tudi v poslovnem načrtu v zvezi z morebitnim pozitivnim učinkom prijavljene storitve na razvoj okolja/regije/kraja tožeča stranka ni navedla nič konkretnega. Zato tožeča stranka s pavšalnim tožbenim ugovorom, da je medicinski turizem stabilna in dolgoročna finančna naložba in da je v vlogi gradila na razvoju turistične ponudbe Maribora, ne more biti uspešna. Sodišče pa kot neizkazan (upoštevaje podatke predloženega upravnega spisa) zavrača tudi tožbeni ugovor, da je za ta namen v projekt vključila tudi UKC Maribor.

9. Glede na to, da je tožeča stranka na podlagi ocenjevanja dosegla 60 točk, prag števila točk, nad katerim je bila odobrena vzpodbuda, pa je v konkretnem primeru bil 68 ali več točk, kar v zadevi ni sporno, je izpodbijan upravni akt tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

10. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.