Jedro

Zaznamba spora je dovoljena le v primeru sporov iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice. Lastninska pravica predlagatelja pa ni bila pridobljena na izviren način, saj zahteva, da se toženi stranki naloži izjava ustrezne volje (dovolitev vzpostavitve etažne lastnine in izdelava geodetskega elaborata) in izstavitev ustrezne listine, na podlagi katerega bo mogoče vknjižiti lastninsko pravico v korist tožeče stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Sevnici je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora pri nepremičnini parc. št. 419/38 k.o. S., last A. V. do 33/140, ki ga je predlagatelj vložil na podlagi tožbe vložene pred Okrožnim sodiščem v Krškem dne 25.1.2010. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj in uveljavlja pritožbena razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da s tožbo zahteva, da sodišče ugotovi njegovo izključno lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. Podlaga te ugotovitve je njegovo zatrjevanje o dogovoru glede skupne gradnje in razdelitve pravic na posameznih delih stavbe ter dobroverno več kot dvajsetletno uživanje posameznega dela hiše kot svojega in dedovanje. Meni, da gre za originaren način pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. V pravdi zahteva tudi vzpostavitev etažne lastnine, pa tudi izdajo ustrezne listine, na podlagi katere bo mogoče obstoječo zemljiškoknjižno stanje spremeniti. Vendar zahteva po izdaji listine, ne spremeni dejstva, da po svoji naravi tožba meri na ugotovitev originarno pridobljene lastninske pravice.

Nasprotna udeleženka na vloženo pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da v konkretnem primeru pri tožbi, ki jo je vložil predlagatelj ne gre za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev lastninske pravice v smislu 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (1). V zemljiški knjigi se po tej določbi, kar je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, lahko zaznamuje zgolj spor o pridobitvi pravice na podlagi tožbe na ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini, ki je bila pridobljena na podlagi gradnje na tujem zemljišču, oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način. V konkretnem primeru predlagatelj s tožbo od tožene stranke zahteva, da je dolžna dovoliti vzpostavitev etažne lastnine na stanovanjski hiši in izdelavo geodetskega elaborata na podlagi katerega bodo v tej stanovanjski hiši oblikovali dva posamezna dela stavbe in skupne dele stavbe ter izstavitev listine tožniku za vknjižbo lastninske pravice. Lastninska pravica predlagatelja torej ni bila pridobljena na izviren način, pač pa zahteva, da se toženi stranki naloži izjava ustrezne volje (dovolitev vzpostavitve etažne lastnine in izdelava geodetskega elaborata) in izstavitev ustrezne listine na podlagi katerega bo mogoče vknjižiti lastninsko pravico v korist tožeče stranke.

Ker v konkretnem primeru glede na obrazloženo pritožnik zaznambe spora ni predlagal na podlagi tožbe, ki opredeljuje 79. člen ZZK-1, je odločitev sodišča, ki je predlog za zaznambo spora zavrnilo, pravilna. Pritožbo je bilo potrebno zato zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi, saj pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu ni našlo kršitev, ki jih je dolžno upoštevati po uradni dolžnosti (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). Sočasno z zavrnitvijo pritožbe je pritožbeno sodišče dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

(1) Ur. l. RS, št. 38/2003, v nadaljevanju ZZK-1.