Jedro

Ko se hipotekarni upnik odloči, da bo izpolnitev obveznosti uveljavljal prisilno in je na njegov predlog začet postopek izvršbe na s hipoteko zavarovano nepremičnino, hipotekarnega upnika vežejo pravila izvršilnega postopka in tudi 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ureja spremembo upnika. Če torej že teče izvršilni postopek, mora o spremembi upnika najprej odločiti izvršilno sodišče in šele na podlagi takega sklepa je mogoče vpisati novega imetnika hipoteke. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti (124.člen ZZK-1), kar pomeni, da so vpisi dovoljeni le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Pri spremembi imetnika hipoteke, ko že teče izvršilni postopek, je to ustrezen sklep izvršilnega sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis ne dovoli.

Predlog predlagatelja za kaznovanje nasprotne udeleženke se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Škofji Loki zavrnilo ugovor druge udeleženke in potrdilo sklep, s katerim je bil na podlagi dogovora o vstopu novega upnika v sodne postopke dovoljen vpis novega imetnika hipoteke.

2. Zoper sklep se druga udeleženka pritožuje. Nasprotuje zaključku, da naj bi bila hipoteka vpisana na podlagi sklepa izvršilnega sodišča I 104/2015. Stranka, ki želi (neupravičeno) vstopiti kot nov upnik, je predložila nejasne dokumente, kar je zelo verjetno storila namenoma.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagatelj navajal, da je hipoteka nastala na pogodbeni podlagi, s prenosom terjatve je prišlo tudi do spremembe upnika, ne glede na vpis v zemljiški knjigi. Zgolj zaznamba izvršbe ne more preprečiti, da bi upnik, ki je pogodbeno pridobil hipoteko, ne mogel sam predlagati spremembe imetnika hipoteke. Predlagatelj poziva sodišče, da pritožnico v skladu z 11. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) kaznuje zaradi zlorabe pravic. Njen namen je zgolj zavlačevanje, kar ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja. Navedbe v ugovoru in pritožbi so namreč za ta postopek popolnoma nerelevantne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) ima glede vpisa novega imetnika hipoteke, kadar že teče izvršilni postopek, zelo jasne določbe in to tudi za primere iz tretjega odstavka 87. člena ZZK-1, ko je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, izdan na predlog upnika, v čigar korist je že vknjižena hipoteka. Če terjatev, ki je zavarovana s hipoteko iz tretjega odstavka 87. člena ZZK-1 preide na novega upnika, zemljiškoknjižno sodišče vpiše spremembo imetnika hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi. V zvezi z določbo 86. člena ZZK-1 pa mora biti obvestilu priložen ustrezen sklep izvršilnega sodišča. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi bil vpis spremembe imetnika upnika možen tudi na predlog, vendar je v tej zadevi odločilno vprašanje, na podlagi kakšne listine je tak vpis mogoče dovoliti. Nikjer v ZZK-1 namreč ni določeno, da je tak vpis mogoč tudi brez ustreznega sklepa izvršilnega sodišča1. Ko se hipotekarni upnik odloči, da bo izpolnitev obveznosti uveljavljal prisilno in je na njegov predlog začet postopek izvršbe na s hipoteko zavarovano nepremičnino, hipotekarnega upnika vežejo pravila izvršilnega postopka in tudi 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ureja spremembo upnika. Če torej že teče izvršilni postopek, mora o spremembi upnika najprej odločiti izvršilno sodišče in šele na podlagi takega sklepa je mogoče vpisati novega imetnika hipoteke. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti (124.člen ZZK-1), kar pomeni, da so vpisi dovoljeni le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Pri spremembi imetnika hipoteke, ko že teče izvršilni postopek, je to ustrezen sklep izvršilnega sodišča. 6. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče že po uradni dolžnosti ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da se vpis ne dovoli (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

7. Ker je bilo pritožbi ugodeno in predlagani vpis ni bil dovoljen, je že iz tega razloga neutemeljen predlog predlagatelja za kaznovanje nasprotne udeleženke zaradi zlorabe pravic.

1 Kot je to v primeru izbrisa zaznambe izvršbe in hipoteke po 4. odstavku 90. člena ZZK-1.