Obseg zadovoljevanja otrokovih potreb sodoločajo materialne in pridobitne zmožnosti njegovih staršev. Neogibna je zadovoljitev bistvenih življenjskih potreb, manj nujne pa so socialne potrebe in razvedrilo. Ob boljših materialnih zmožnostih staršev je mogoče (in treba) zadovoljiti večji obseg otrokovih potreb. V primeru šibkejših razpoložljivih sredstvih sta starša dolžna v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da se pokrijejo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pada premo sorazmerno z nujnostjo potreb.
I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v VI. točki izreka spremeni tako, da se znesek mesečne preživnine zniža za 60 EUR, to je na 280 EUR.
II.V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.
III.Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) ustavilo postopek o predlogu za spremembo imena (I. točka izreka), (2) zavrglo predlog nasprotnega udeleženca za izločitev izvedenke (II. točka izreka), (3) razvezalo zakonsko zvezo med udeležencema (III. točka izreka), (4) hčer udeležencev zaupalo v varstvo in vzgojo materi (IV. točka izreka), (5) določilo stike med hčerjo in očetom enkrat tedensko prek video klica (V. točka izreka), (6) nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo preživnine v mesečnem znesku 340 EUR (VI. točka izreka), (7) zavrnilo, kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače (VII. točka izreka), in (8) odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka in da je nasprotni udeleženec dolžan v proračun sodišča povrniti polovico stroškov izvedenskih mnenj (VIII. točka izreka).
2.Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper VI. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano odločitev odpravi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče je le posplošeno navedlo, zakaj ni izvedlo predlaganih dokazov z opravo poizvedb na bančnih in poslovnih računih udeležencev. S tem dokazom bi lahko izpodbil predlagateljičine navedbe o dejanskih dohodkih in razpoložljivih likvidnih sredstvih. Zaradi neposredne zainteresiranosti za čim višjo preživnino dokaz z njenim zaslišanjem ne more biti ustrezno nadomestilo predlaganim poizvedbam.
Pravilno vrednotenje izvedenih dokazov bi pokazalo, da nasprotni udeleženec ne zmore plačevati preživnine v višini 340 EUR. Napačna je ugotovitev, da so dohodki udeležencev primerljivi. V sklepu ni navedeno, na čem temelji ugotovitev o predlagateljičinih neto mesečnih dohodkih v višini 1.745 EUR in na katero obdobje se podatek nanaša. V letu 2025 so se plače spremenile in je predlagateljica ob izdaji sklepa zaslužila več.
Razporeditev preživninskega bremena je v nasprotju s 189. čl. Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Sodišče mu je na podlagi pretekle športne kariere neutemeljeno pripisalo fiktivne pridobitne možnosti, pri tem pa ni upoštevalo, da nima dokončane srednje šole. Pomanjkanje formalne izobrazbe mu onemogoča pridobivanje višjih dohodkov od minimalne plače. Glede na to, da je predlagateljica zaposlena v orkestru A. in dodatno poučuje v glasbeni šoli, je ugotovitev o primerljivih zmožnostih napačna. Zmotna je tudi ugotovitev, da nima zdravstvenih težav. Te so opisane v izvedenskih mnenjih, izkazuje pa jih tudi potrdilo o desettedenski hospitalizaciji v psihiatrični bolnišnici.
Nepravilna je ugotovitev, da so se stroški preživljanja od vložitve predloga do njegove spremembe v letu 2025 povečali. Statistični podatki o rasti življenjskih stroškov od oktobra 2022 do septembra 2025 oziroma do izdaje sklepa v februarju 2026 ne utemeljujejo zvišanja preživnine z 250 EUR na 340 EUR. Tako visoka preživnina bi pomenila, da mu ostane za lastno preživljanje le 150 EUR, kar ga vodi v popolno socialno degradacijo in je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, da preživnina ne sme ogroziti zavezančeve eksistence.
Glede na dejstvo, da nasprotni udeleženec nima osebnih stikov s prenočitvijo in živi na robu preživetja, je strošek počitnic v višini 65 EUR previsok. Zmotna je ugotovitev o bivanjskih stroških v višini 70 EUR. Otrok živi v skupnem gospodinjstvu s petimi osebami, kjer se fiksni stroški delijo in sorazmerni delež za štiriletno deklico ne more biti tako visok. Znesek za prehrano je ob dejstvu, da deklica hodi v vrtec, previsok. Tudi znesek za oblačila in obutev presega razumne stroške. Po odštetju stroška počitnic in znižanju ostalih postavk na razumno mero otrokove potrebe ne presegajo 450 EUR mesečno. Utemeljen bi bil njegov prispevek v višini 250 EUR.
3.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Nasprotni udeleženec od razpada zveze ni prispeval za preživljanje, sodišče pa je zmotno določilo preživnino šele od izdaje izpodbijanega sklepa. Hčerine potrebe so dejansko višje od ugotovljenih, saj se je strošek za vrtec v šolskem letu 2025/26 zvišal na 300 EUR. Tudi sicer so ocenjene ob upoštevanju potreb otrok primerljive starosti in na spodnji meji. Iz izpovedbe nasprotnega udeleženca na naroku v septembru 2025 izhaja, da ima polne zmožnosti za preživljanje. Zdravstvene težave so premostljive in ne predstavljajo trajne ovire za pridobivanje dohodkov. Pravilno je upoštevano, da nasprotni udeleženec za hčer ne prevzema nobene skrbi.
4.Pritožba je delno utemeljena.
5.Udeleženca sta starša štiriinpolletne B. B. Deklica je zaupana v varstvo in vzgojo materi. Z očetom ima stike enkrat tedensko prek video klica. Sodišče prve stopnje je njene potrebe ovrednotilo v višini 565 EUR. Upoštevalo je stroške, povezane z bivanjem, v višini 70 EUR, strošek za vrtec v višini 230 EUR, za hrano v višini 90 EUR, za oblačila in obutev v višini 60 EUR, za plenice v višini 15 EUR, za športne dejavnosti in pripomočke v višini 35 EUR in za počitnice v višini 65 EUR. Upoštevalo je še, da mati v okviru skrbi za otroka krije tudi druge dnevne (npr. priboljški) in izredne stroške (npr. za izdelavo dokumentov). Glede materinih zmožnosti je v izpodbijanem sklepu ugotovljeno, da iz redne zaposlitve prejema 1.300 EUR, s poučevanjem v glasbeni šoli 320 EUR, z marketinškimi objavami na socialnih omrežjih pa v povprečju 125 EUR mesečno. Povprečni mesečni dohodki se tako gibljejo okrog 1.745 EUR mesečno, po odštetju bivanjskih stroškov pa 1.675 EUR. Razen osebnega avtomobila starejšega letnika drugega premoženja nima. O očetovih zmožnostih je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni zaposlen in nima premoženja, da prejema denarno socialno pomoč v višini 490 EUR mesečno, da živi pri očetu in k bivanjskim stroškom prispeva z gospodinjskimi deli, da je nekdanji vrhunski športnik, da nima dokončane srednje šole, da niso izkazane zdravstvene težave, ki bi ga ovirale v pridobivanju dohodkov, in da je na naroku izrazil namero, da se zaposli kot oskrbovalec v domu starejših. Ocenilo je, da je sposoben pridobivati dohodek, primerljiv materinemu. Ker je vsa skrb za vzgojo in varstvo deklice pri materi, je oče dolžan prispevati k preživljanju v 60 % deležu.
6.Očitek kršitve pravice do dokazovanja, ker sodišče ni opravilo poizvedb o računih udeležencev, ni utemeljen. Upoštevaje pritožnikove zmožnosti za pridobivanje dohodkov, in dejstvo, da je mati prevzela celotno skrb za hčer, morebitni njeni višji dohodki ne bi mogli vplivati na drugačno razporeditev preživninske obveznosti. Sicer pa navedenega dokaznega predloga, podanega v odgovoru na predlog, ni utemeljil s trditvijo, da so predlagateljičini dohodki višji, kot je navedla, ampak s trditvijo, da predlagateljica iz njegovega dela prejema na svoj račun sredstva, ki presegajo njegovo preživninsko obveznost. Pri tej trditvi v pritožbi ne vztraja. Bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP ni podana.
7.Neutemeljeni so očitki o previsokem ovrednotenju dekličinih potreb, delno pa je utemeljen očitek glede razporeditve preživninskega bremena med starši. V skladu s 189. čl. Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se preživnina določi glede na potrebe preživninskega upravičenca ter glede na materialne in pridobitne zmožnosti preživninskega zavezanca, tako da je v ravnovesju med navedenimi pravno odločilnimi dejavniki. Pri ugotavljanju preživninskih potreb mora sodišče upoštevati korist otroka tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja in mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb (190. čl. DZ). Obseg zadovoljevanja otrokovih potreb sodoločajo materialne in pridobitne zmožnosti njegovih staršev. Neogibna je zadovoljitev bistvenih življenjskih potreb, manj nujne pa so socialne potrebe in razvedrilo. Ob boljših materialnih zmožnostih staršev je mogoče (in treba) zadovoljiti večji obseg otrokovih potreb. V primeru šibkejših razpoložljivih sredstvih sta starša dolžna v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da se pokrijejo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pada premo sorazmerno z nujnostjo potreb.
8.Miine potrebe so ovrednotene v povprečju potreb otrok v predšolskem obdobju. Primerjava med prvotno zahtevanim in kasneje zvišanim zneskom preživnine ne vzbuja dvoma o tem, da je sodišče ovrednotilo dekličine potrebe po stanju ob zaključku obravnave. Stroški bivanja so ugotovljeni na podlagi kritičnega ovrednotenja predlagateljičine izpovedbe in ob upoštevanju pet oseb, ki živijo v hiši. Računske napake pritožnik ne zatrjuje, trditev, da stroški ne morejo biti tako visoki, pa je presplošna, da bi vzbudila dvom o pravilnosti ugotovitve. Ocena stroška za hrano ter oblačila in obutev je razumna in ni previsoka. Strošek plenic bo sčasoma nadomestil strošek za higienske pripomočke; je potreben in razumen. Strošek za razvedrilo (prostočasno udejstvovanje, počitnikovanje, izleti in podobno) temelji na oceni stroškov za vključitev deklice v eno dejavnost, enkrat letno počitnikovanje in nakup športne opreme. Ocena je tako po obsegu udejstvovanja kot po ovrednotenju posameznih stroškov primerna in ustrezna (skupnim) zmožnostim staršev.
9.Pritožnik pa utemeljeno uveljavlja, da je sodišče nekoliko prestrogo ovrednotilo njegove preživninske zmožnosti. Ni sporno, da je pritožnik nekdanji vrhunski športnik in da ob zgodnji vključitvi v vrhunski šport ni dokončal srednje šole. Podatki spisa potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ves postopek izražal namero po zaposlitvi (govoril je o različnih izbirah, ki so spočetka temeljile na njegovih znanjih in veščinah, pridobljenih v športnem udejstvovanju, kasneje pa na nameri, da dokonča srednješolsko izobraževanje),
a tega v treh letih, kar je tekel postopek, ni uresničil. Zbrano gradivo izkazuje pritožnikovo odvisnost od alkohola in prepovedanih drog ter prizadevanje, da vztraja v abstinenci, a tudi recidive. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja, pritožnik zaradi vključitve v tekmovalni šport v zgodnjem otroštvu in prehitre vključitve v svet odraslih, neustrezne zaščite pred rabo alkohola in psihotropnih snovi v zgodnji in kasnejši adolescenci ter pomanjkanja ustreznih spodbud za šolanje in podpornih meja pri obvladovanju impulzivnosti, ob zaključku športne kariere ni imel zgrajene dovolj osebnostne stabilnosti in prilagojenosti za vsakdanje funkcioniranje. Neobvladovanje impulzivnosti je povezano tako z uživanjem alkohola in drog kot tudi s številnimi poškodbami glave, ki jih je utrpel med športnim udejstvovanjem.
Pričakovanje, da pritožnik v teh okoliščinah najde zaposlitev, s katero bo vnovčil potencial, pridobljen v preteklem športnem udejstvovanju, ni realno. Neizkoriščenja teh možnosti ni mogoče pripisati zgolj – ali vsaj v pretežni meri ne – pomanjkanju marljivosti, zanemarjanju vložka v pridobitev delovnih navad ali celo delomrznosti.
Spričo resnih objektivno pogojenih zdravstvenih težav, s katerimi se je soočil po umiku iz vrhunskega športa, bi mu bilo s tem naloženo nesorazmerno breme. Realno pa je pričakovanje, da najde zaposlitev, ustrezno svoji izobrazbi in s tem pridobi dohodke vsaj v višini minimalne plače (ki ta čas v neto znesku znaša pribiližno 1.000 EUR). Spoprijemanje z odvisnostjo je dolgotrajen proces, a obveznost preživljanja, ki jo ima do hčere, terja od pritožnika, da v njem vztraja in izkoristi možnosti za zaposlitev, ki mu jo omogoča že pridobljena izobrazba.
Očetove pridobitne zmožnosti so torej za tretjino nižje od materinih dohodkov. Ker mati prevzema celotno skrb za vzgojo in varstvo hčere, upoštevna pa je tudi njena prizadevnost za ustvarjanje dodatnih dohodkov, ki ji omogoča, da pokrije nekaj več od najbolj temeljnih hčerinih potreb, očetov prispevek k preživljanju ne more biti nižji od polovice. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče znesek mesečne preživnine znižalo na 280 EUR.
Glede na ugotovljeno zmotno uporabo materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in znesek mesečne preživnine, ki jo je dolžan plačevati, znižalo za 60 EUR (na 280 EUR). V ostalem je po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je ureditev preživljanja otroka v interesu obeh udeležencev (drugi odstavek 55. člena ZNP-1).
-------------------------------
1Iz pritožnikovih navedb ne izhaja, da bi bili ti znatno višji od ugotovljenih.
2Gre za utrjeno stališče sodne prakse. Glej odločbi VS RS II Ips 928/2008 z dne 21. 11. 2008 in II Ips 10/2024 z dne 19. 6. 2024.
Pritožnik si je v postopku prizadeval, da bi bil intenzivneje vključen v skrb za hčer.
4Mnenje je v sklepu povzeto v zvezi z ugotavljanjem starševskih zmožnosti.
5Gre za okoliščine, ki jih je Vrhovno sodišče opredelilo kot pomembne za presojo, kolikšen vložek je mogoče naložiti preživninskemu zavezancu v zvezi z izkoriščenjem pridobitnih zmožnosti. Glej že navedeni sklep VS RS II Ips 10/2024, 16. točka obrazložitve.