Jedro

V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.402,50 EUR v roku 15 dni, po poteku paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila, v presežku je priglašene pravdne stroške tožeče stranke zavrnilo (I. točka izreka). Hkrati je tožeči stranki naložilo, da je dolžna povrniti pravdne stroške tožene stranke v znesku 942,04 EUR na račun Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. 01100-6370422556, sklic 4014-5320160, v roku 15 dni od prejema sklepa, po poteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila. V presežku je priglašene pravdne stroške tožene stranke zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se v pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s 363. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom, da se izpodbijani sklep spremeni, podredno pa razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) pa naložijo v plačilo pritožbeni stroški tožene stranke. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), saj to velja le v razmerju do plačnika navedenih stroškov, nikakor pa ne tudi v razmerju do druge stranke v postopku. Ni razloga, da bi tožnik, ki je v tej pravdi uspel le delno, bil v boljšem položaju, kot bi bil, če tožencu ne bi bila dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju Bpp) niti, da bi bil v slabšem položaju toženec, ki mu je sodišče naložilo v plačilo pravdne stroške tožnika. Sodišče prve stopnje bi moralo odvetniške stroške pooblaščenca toženca priznati v polni višini in ne zgolj polovico, hkrati bi moralo odločiti, da je tožnik v skladu z uspehom toženca dolžan povrniti slednjemu tiste pravdne stroške, ki niso kriti z dodeljeno Bpp, tj. polovico priznanih odvetniških stroškov, kar v konkretnem primeru znaša 502,50 EUR in 22% DDV. Dodaja še, da je v zadevi v zvezi z brezplačno pravno pomočjo prišlo do situacije, ko je bil od službe za Bpp pooblaščenčev zahtevek za povračilo stroškov zastopanja toženca zavrnjen, ker je bil vložen prepozno. Pomeni, da iz naslova Bpp Okrožnemu sodišču v Slovenj Gradcu za kritje stroškov pooblaščenca niso nastali nobeni stroški in je zato neutemeljeno, da se ti stroški krijejo, četudi le v sorazmerju z uspehom. Sodišče prve stopnje bi lahko tožniku naložilo v plačilo na račun Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu le tiste stroške, ki so iz tega naslova dejansko bili plačani, to so stroški izvedenine, ki v sorazmerju z uspehom toženca v pravdi znašajo 562,42 EUR. Pooblaščenec toženca stroškov, ki jih ni pravočasno priglasil ne bo mogel in smel uveljavljati v razmerju do sodišča in tudi ne v razmerju do toženca, pri čemer ni razloga, da del stroškov, ki niso bili kriti oz. za katere BPP ni bila dodeljena, ne krije tožeča stranka glede na pravila o odmeri stroškov.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in 366. členom ZPP), tudi ne tistih, na katere se sklicuje toženec, kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je pri svojem odločanju ugotovilo za ta postopek vsa pravno odločila dejstva, posledično pa sprejelo pravilne materialnopravne zaključke, sodišče druge stopnje jim v celoti sledi, v nadaljevanju pa odgovarja zgolj na pritožbena navajanja.

6. V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdv (do višjega plačila za delo odvetnika), nični.

7. Glede na citirano določbo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da znašajo stroški toženca, upoštevaje njegov uspeh v pravdi, 942,04 EUR, tj. polovico zneska, ki bi odvetniku pripadal po Odvetniški tarifi1 in da je ta znesek tožnik dolžan plačati na račun Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu. Le stroški v tej višini predstavljajo potrebne pravdne stroške tožene stranke in tako tožniku ni mogoče naložiti v plačilo višjega zneska, kot velja sicer po odvetniški tarifi, kadar ne gre za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči.2 Drugačno stališče toženca, tj. da mu je tožnik dolžan povrniti celotne stroške postopka, je pravno zmotno. Ne gre le za razmerje oz. odnos države do odvetnika ampak tudi za odnos stranke do nasprotne stranke.3 Zato ne vzdrži pritožbena trditev, da je bi bil tožnik zaradi tega v boljšem položaju, kot bi bil če tožencu ne bi bila odobrena Bpp.

8. Prav tako neutemeljena je pritožbena trditev, da bi tožnik skladno z uspehom toženca v pravdi, slednjemu bil dolžan povrniti tiste pravdne stroške, ki niso kriti z dodeljeno brezplačno pravno pomočjo. Stroški, ki presegajo znesek 942,04 EUR tožencu dejansko niso nastali in ne predstavljajo potrebnih pravdnih stroškov. V kolikor bi tožnik moral tožencu povrniti razliko stroškov, ki niso kriti z Bpp, bi toženec prejel znesek do katerega ne bi bil upravičen.

9. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da Okrožnemu sodišču v Slovenj Gradcu iz naslova Bpp niso nastali nobeni stroški za kritje stroškov pooblaščenca toženca in da je njegov zahtevek za povračilo stroškov zastopanja toženca bil zavrnjen, ker je bil vložen prepozno. Po opravi poizvedb pri Službi za Brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da v zadevi, kjer je bila tožencu dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za postopek pred sodiščem prve stopnje, še ni bila izdana nobena odločba s katero bi bilo odločeno o stroških zastopanja.4

10. V posledici vsega navedenega pritožba ni utemeljena zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Toženec s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Prim. VSRS Sklep X Ips 36/2017 z dne 15. 3. 2017, VDSS Sklep Psp 105/2019 z dne 18. 4. 2019, VDSS Sklep Pdp 570/2017 z dne 24. 8. 2017, idr. 2 Nižja plačila za odvetnike, ki opravljajo storitve brezplačne pravne pomoči in zastopanja po uradni dolžnosti, je zakonodajalec določil zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države in omejitve javno finančnih učinkov nove odvetniške tarife, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev kot odvetniki, ki delujejo na trgu in prosto iščejo stranke (Prim. VSL Sklep II Cp 872/2016 z dne 25. 5. 2016, tč. 8 in VSL sklep I Cp 1307/2016 z dne 12. 5. 2016). 3 Prim. VDSS Sodba Pdp 720/2018 z dne 14. 2. 2019, tč. 7. 4 V kolikor bo pooblaščenec stroške zastopanja za postopek na prvi stopnji priglasil Službi za Bpp, bo o njih odločeno po pravnomočno končanem postopku o pravdnih stroških.