Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je po določbi četrte alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti brezplačno pravno pomoč zgolj za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ali pa je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Izrek

I. Predlog drugega predlagatelja Državnega odvetništva Republike Slovenije se zavrže. II. Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je po določbi četrte alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči mogoče dolžniku v izvršilnem postopku dodeliti brezplačno pravno pomoč zgolj za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ali pa je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi?

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) št. Bpp 1985/2019 z dne 2. 8. 2019 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je toženka zavrnila tožničino prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o (delni) zavrnitvi tožničinega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi stališča, po katerem na podlagi četrte alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) BPP ni mogoče dodeliti za pritožbo zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Po presoji Upravnega sodišča je toženka zmotno uporabila navedeno določbo ZBPP, ki sicer omejuje pravico prosilcev do BPP v izvršilnih zadevah, vendar ne, če izkažejo obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršilni postopek, preprečujejo izvršbo. Po stališču Upravnega sodišča prosilci obstoj takega ugovora lahko izkažejo ne le, ko uveljavljajo BPP za ugovor zoper sklep o izvršbi, temveč tudi, ko prošnjo za BPP vlagajo za vložitev pritožbe zoper odločitev o tem ugovoru.

3. Tožena stranka in Državno odvetništvo Republike Slovenije (v nadaljevanju Državno odvetništvo) sta na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja, o katerem sodna praksa Upravnega sodišča ni enotna, sodne prakse Vrhovnega sodišča pa ni. Pomembnost pravnega vprašanja utemeljujeta s sklicevanjem na pomen pravice do BPP, saj se z njo zagotavlja pravica do sodnega varstva, ki jo zagotavlja 23. člen Ustave. Navajata, da je Upravno sodišče na podlagi enakega stališča, kot v obravnavani zadevi, odločilo tudi s sodbo I U 1483/2017 z dne 29. 8. 2017, drugače, tj. na podlagi stališča, da je dodelitev BPP mogoče le za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, pa v sodbah IV U 151/2018 z dne 12. 10. 2018 in IV 60/2016 z dne 2. 6. 2016. **K I. točki izreka**

4. Državno odvetništvo je predlog za dopustitev revizije vložilo kot pooblaščenec tožene stranke in v svojem imenu.

5. Predlog Državnega odvetništva, ki ga je to vložilo v svojem imenu, ni dovoljen.

6. Državno odvetništvo namreč v obravnavanem primeru v svojem imenu ne more vložiti ne predloga za dopustitev revizije ne revizije. Na podlagi drugega odstavka 367.a člena ZPP Vrhovno sodišče o dopustitvi revizije odloča na predlog stranke. Tudi dopuščeno revizijo lahko po 367. členu ZPP vložijo le stranke. Državno odvetništvo pa ni bilo stranka tega sodnega postopka na prvi stopnji. Na podlagi 34. člena ZBPP sicer lahko državni odvetnik vloži tožbo v upravnem sporu, vendar v obravnavanem primeru tega ni storil. Državno odvetništvo v predlogu tudi samo navaja, da za vložitev tožbe ni imelo pravnega interesa. Določba 38. člena ZBPP, na katero se sklicuje, pa ni pravna podlaga za priznanje položaja stranke v upravnem sporu. Določa namreč le obveznost vročanja odločb pristojnih organov za BPP Državnemu odvetništvu.

7. Ker po navedenem Državno odvetništvo v obravnavanem primeru nima pravice v svojem imenu vložiti predloga za dopustitev revizije, je Vrhovno sodišče predlog, ki ga je Državno odvetništvo vložilo v svojem imenu, zavrglo na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP.

**K II. točki izreka**

8. Kot pooblaščenec tožene stranke pa je Državno odvetništvo izkazalo ustrezno pooblastilo Vlade Republike Slovenije (peti odstavek 17. člena ZUS-1). Zato je predlog tožene stranke (ki po naravi stvari zastopa tudi javni interes) dovoljen.

9. Predlog tožene stranke za dopustitev revizije je utemeljen.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožene stranke za dopustitev revizije v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje razlage določbe četrte alineje 8. člena ZBPP o omejitvi pravice prosilcev do BPP, s katero se uresničuje pravica do sodnega varstva, Vrhovno sodišče pa nanj še ni odgovorilo. Glede na izkazano neenotno sodno prakso Upravnega sodišča o tem vprašanju, bo odgovor nanj, z enotno uporabo prava glede dopustnosti omejitev pravice do BPP prispeval k zagotovitvi pravne varnosti.