Jedro

Če ni mogoče ugotoviti, da je zahtevku za spremembo gradbenega dovoljenja priloženi projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja, gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 100/2000-17 z dne 16.11.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 7.2.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Oddelka za okolje in prostor Upravne enote N.G. z dne 2.3.1998 in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek. Upravni organ prve stopnje je z navedeno odločbo izdal investitorjema A. in E.K. gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 106 in parc. št. 109 k.o. P., s katerim je bilo v celoti nadomeščeno gradbeno dovoljenje z dne 10.1.1986. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določilo 1. odstavka 45. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, ZGO), ki določa, da če se po izdaji gradbenega dovoljenja projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi, spremembo elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, na varnost objekta, na večjo porabo energije ali povzročajo večjo emisijo, mora investitor spremembo tehnične dokumentacije predložiti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Pritrdilo je toženi stranki, da ni mogoče z zanesljivostjo ugotoviti, da je zahtevku za spremembo gradbenega dovoljenja priloženi projekt AG N.G. d.o.o. iz aprila 1996 izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja ter lokacijske dokumentacije P. N.G. iz maja 1983. V razlogih za svojo odločitev navaja, da iz tehničnega poročila izhaja, da je možno zgraditi objekt maksimalnih dimenzij 7,5m x 13m, v zakoličbeni situaciji pa je obravnavani objekt vrisan v tlorisnih dimenzijah 8m x 13m. Situacija objekta, ki je sestavni del projekta za izdajo dovoljenja, pa prikazuje objekt tlorisnih dimenzij 8,6m x 11,10m. Iz upravnih spisov izhaja neskladje tudi pri določanju pogojev za izvedbo balkona, saj je v lokacijski dokumentaciji zabeležena prepoved balkona na nebivalnih straneh hiše ali na vogalih, v projektu iz aprila 1996 pa je vrisan balkon okoli jugovzhodnega vogala stanovanjske hiše. Tožnika v pritožbi navajata, da je bilo nedvomno ugotovljeno, da je zahtevku za spremembo gradbenega dovoljenja priloženi projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja ter lokacijske dokumentacije, ki jo je izdelal P. N.G. iz maja 1983 oziroma na podlagi sklepa z dne 17.11.1993. Na parcelah 106 k.o. P. in 109 k.o. P. so namreč stale 3 stavbe in lokacija tako obsega celotni parceli 106 k.o. P. in 109 k.o. P. v izmeri 168 m2. Nadomestna gradnja pa je v celoti znotraj omenjenih lokacij in zato ni razlogov za tožbo s strani sosedov. Napaka je samo na papirju, ker je arhitekt pri spremembi prve lokacije, ki so jo zahtevali sosedje, pozabil napisati največje možne mere, čeprav sta to zahtevala. Ustno pa jima je bilo povedano, da so možna odstopanja 10 - 15% od napisanega. Odstopanja po dolžini in širini so nastala zaradi zahtev sosedov po zaprtju vseh odprtin. Zaradi navedenega je bilo treba spremeniti razpored notranjih prostorov in dodati stopnice zunaj. Zato je nastala razlika v širini od 7,5m na 8,6m. S soglasjem sosedov sta na jugovzhodni strani dodala nadstrešek nad garažnimi vrati in ne balkona, kot nepravilno navajajo sosedi. Dolžina je kljub nadstrešku ostala v mejah predpisane. Predlagata, da sodišče s pomočjo strokovnjaka s področja gradbeništva ugotovi, da je hiša v celoti znotraj dveh oziroma treh lokacij, kar je bil pri nadomestni gradnji edini pogoj, ki je v celoti izpolnjen. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Navajata tudi, da bi bilo treba porušiti na črno zgrajene sosednje objekte. Tudi ti se namreč njuni hiši ne bi smeli približati na manj kot 4 metre. Tako se njuni hiši močno približa na črno zgrajena kopalnica in klet, troprekatne greznice, ki je vrisana v enotnem gradbenem dovoljenju pa v resnici ni.

Tožena stranka in prizadete stranke na pritožbo niso odgovorile.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve na podlagi podatkov in listin v upravnih spisih utemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov in navedlo pravilne razloge za svojo odločitev. Pritožbeno sodišče se z navedenimi razlogi strinja in jih v izogib ponavljanju, ne navaja ponovno.

Po določbi 2. alinee 41. člena ZGO pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri, ali je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. V obravnavanem primeru so bila v upravnem postopku neskladja ugotovljena. Ugotovljeno je bilo, da k zahtevku za spremembo gradbenega dovoljenja priloženi projekt iz aprila 1996 ni izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja ter lokacijske dokumentacije, ki ga je izdelal P. N.G. iz maja 1983. Tožnika ugotovitvam upravnih organov o tem, da je prišlo do odstopanj določenih maksimalnih dimenzij po dolžini in širini in do nedopustne gradnje nadstreška (pravilno balkona) na jugovzhodni strani, niti ne ugovarjata. V pritožbi le pojasnjujeta razloge, zaradi katerih je prišlo do odstopanj maksimalnih dimenzij ter navajata razlog za postavitev nadstreška na jugovzhodni strani. Vendar ti razlogi na pravilnost in zakonitost odločbe ne morejo vplivati, ker niso pomembni. Za odločitev v obravnavani zadevi je pomembno le to, da so bila v skladu z navedenimi materialnimi pravili neskladja ugotovljena.

Tožnika s pritožbenim ugovorom, da so dejansko možna odstopanja v izmerah 10 - 15 % ne moreta uspeti, saj niti v lokacijski dokumentaciji niti v lokacijskem dovoljenju ni podatka o tolerancah pri tlorisnih dimenzijah. Le ustna zagotovila arhitektov, da so možna odstopanja v izmerah, na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Iz navedenih razlogov tudi ni utemeljen predlog, da se v zadevo pritegne strokovnjak s področja gradbene stroke.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.