Jedro

Naročnik opravljenih storitev pri najemu sobe, je opravljene storitve dolžan poravnati, ne glede ali ima denarna sredstva ali ne. Pavšalne navedbe o dogovoru, da bo tožba umaknjena, tudi niso pravno upoštevne.

Izrek

Pritožba tožene stranke se z a v r n e kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi plačilni nalog Ig 251/97 z dne 10. 7. 1997 v točki 1 in 3 tega sklepa, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 385.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22. 8. 1996 dalje do plačila in ji povrniti izvršilne stroške v znesku 26.013,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 1997 dalje do plačila.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki tudi nastale pravdne stroške v višini 69.012,00 SIT v roku 15 dni pod izvršbo.

Zoper to sodbo je tožena stranka vložila laično pritožbo in smiselno izpodbija nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da je sedanje vodstvo prevzelo nogometni klub septembra 1997 in o tej zadevi ni bilo obveščeno. Tožena stranka tudi nima lastnega denarja in se preživlja od sponzorjev. Sicer pa je tožena stranka avgusta 1998 dala na razpolago kompleks igrišča in garderobe vodstvu hotela tožeče stranke (gospodu K.), da so na njem vršili treninge njihove stranke, to je NK S.B. iz K. Takrat je bil sklenjen sporazum med pravdnima strankama namreč, da bo tožeča stranka, ker so na igrišču tožene stranke igrali igralci NK S.B., umaknila to tožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa glede bistvene kršitve določil pravdnega postopka in uporabe materialnega prava (čl. 365/II ZPP). Ugotovilo je,da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določil pravdnega postopka iz čl. 354/II ZPP ni storilo, nadalje pa tudi ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in sodišče druge stopnje v celoti sprejema razloge izpodbijane sodbe.

Glede na pritožbene trditve pa je le še dodati.

Pritožbena trditev, da je sedanje vodstvo prevzelo klub septembra 1997 (dolg pa je nastal julija 1996) in da o zadevi ni bilo obveščeno, pravno ni upoštevno. Tožena stranka kot izhaja iz priloženega računa (A2) je bila pač naročnik hotelskih storitev in je kot naročnik za nastali dolg odgovorna.

Nadaljnja pritožbena navedba,da tožena stranka nima denarja, ker nima lastnih dohodkov, za rešitev pravde ni upoštevna. Ne glede ali ima dohodke ali ne, je nesporno, da je pri tožeči stranki naročila usluge in jih tudi koristila (med strankama je bila dejansko sklenjena najemna pogodba po čl. 567 ZOR), je kot najemojemalec te storitve dolžna tudi poravnati.

Pritožbene pavšalne navedbe o izročitvi igrišča in garderob v avgustu 1998 tožeči stranki in tedaj sklenjenem dogovoru o umiku tožbe, pritožbeno sodišče tudi ne more upoštevati. Tožena stranka te okoliščine ni prav z ničemer izkazala, oziroma celo sama navaja, da o tem nima pismenega dokaza, ker je bil sklenjen le ustni dogovor.

Sicer pa, v kolikor ima tožena stranka do tožeče stranke kakšno terjatev, jo bo pač morala reševati v drugem postopku.

Glede na vse navedeno je bilo pritožbo tožene stranke skladno z določili čl. 368 ZPP v zv. s čl. 498 ZPP/99 zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških postopka je odpadel, saj tožena stranka stroškov ni zaznamovala, sicer pa s pritožbo tudi ni uspela.