Jedro

S polico AO Plus je torej zavarovan tisti, ki se med vožnjo kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. Tožnik bi moral tako, da bi lahko zahteval odškodnino iz zavarovalne police AO Plus, biti voznik tovornjaka in poškodovati bi se moral med vožnjo v prometni nesreči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od tožene zavarovalnice zahteval plačilo odškodnine 6.500,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Odločilo je tudi o stroških tožene stranke.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da pritožbeno sodišče z vmesno sodbo odloči o temelju tožbenega zahtevka, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Tožeča stranka uveljavlja zahtevek za odškodnino na dveh temeljih: - na zavarovalni pogodbi za zavarovanje odgovornosti in - na zavarovalni pogodbi za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO Plus.

7. Sestavni del pogodbe za zavarovanje odgovornosti so tudi Splošni pogoji tožene stranke 01 - ODG - 01/06, kar med pravdnima strankama ni sporno. Na podlagi določila 13. točke 3. člena Splošnih pogojev so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo, med drugim tudi kopenskih motornih vozil. Nobenega dvoma ni, da je tovornjak, ki ga je uporabljal tožnik za razkladanje, kopensko motorno vozilo.

8. Splošni pogoji, 13. točka 3. člena, so povsem jasni. S tem določilom je tožena stranka ob sklenitvi zavarovalne pogodbe izključila svojo odgovornost za odškodninske zahtevke zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo kopenskih motornih vozil. Razlaga takšnega določila je lahko le ena, in sicer, da tožena stranka za škodo, ki je nastala v zvezi z uporabo tovornjaka, ne odgovarja. Sestopanje iz tovornjaka pomeni njegovo uporabo, predvsem glede na vzrok škodnega dogodka, ki ga zatrjuje tožeča stranka, to je trenje vozila in spolzko stopnišče. 9. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da ni podano kritje po pogodbi za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO Plus. Po tej zavarovalni polici je zavarovanec oseba, ki se med vožnjo, kot voznik zavarovanega motornega vozila, poškoduje v prometni nesreči. S polico AO Plus je torej zavarovan tisti, ki se med vožnjo kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. Tožnik bi moral tako, da bi lahko zahteval odškodnino iz zavarovalne police AO Plus, biti voznik tovornjaka in poškodovati bi se moral med vožnjo v prometni nesreči. Ni sporno, da je do poškodbe prišlo, ko je tovornjak stal in do poškodbe tako ni moglo priti med vožnjo. Glede na to, da do poškodbe ni prišlo med vožnjo, da tožnik motornega vozila ni vozil, je že na podlagi tega nespornega dejstva izključeno zavarovalno kritje tožene stranke. Pri tem je potrebno še poudariti, da je zavarovanje AO Plus prostovoljno zavarovanje in ne obvezno zavarovanje, zato se za takšno zavarovanje ne morejo uporabljati niti določbe Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu niti direktive EU, ki so v ta zakon vnesene.

10. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).