Jedro

Strokovni delavci v šolah in vrtcih so bili prvič razvrščeni v plačilne razrede v letu 1997. Pred sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 66/96), napredovanje strokovnih delavcev sploh ni bilo predvideno. Ob prvih razvrstitvah v letu 1997 se je upoštevalo izpolnjevanje pogojev za napredovanje, to napredovanje pa ni temeljilo na pisnih dokazilih, kar je predvideno za redno napredovanje, ampak na oceni ravnatelja. Pri tej oceni ravnatelja so bila upoštevana vsa znanja in usposobljenosti, ki so jih strokovni delavci pridobili do prve razvrstitve v plačilne razrede. Na podlagi tega je tožnik ob prvi razvrstitvi tudi napredoval za dva plačilna razreda. Zaradi navedenega je tožena stranka ob prvem rednem napredovanju (ki ni imelo več podlage v prehodnih in končnih določbah Pravilnika) pravilno upoštevala le pisna dokazila, pridobljena v obdobju po prvi razvrstitvi v plačilni razred.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev odločbe ravnatelja z dne 15.9.1998 in "odgovora na pritožbo" z dne 20.11.1998 ter aneksa k odločbi o določitvi količnika za določitev plače ter tožniku naložilo plačilo stroškov postopka tožene stranke v višini 24.488,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.12.1999 dalje do plačila, v osmih dneh.

Proti sodbi se zaradi kršitve materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da tožena stranka pri odločanju o napredovanju tožnika ni upoštevala določila 2. odstavka 15. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede (v nadaljevanju Pravilnik - Uradni list RS, št. 41/94 - 19/2001). Ker v tem odstavku ni opredeljeno napredovalno obdobje (tako kot v 1. odstavku istega člena), je potrebno v skladu s 4. odstavkom 17. člena Pravilnika upoštevati vsa dokazila, ki še niso bila uporabljena. Ni možno pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da velja enak način napredovanja za nižje tarifne skupine kot za ostale tarifne skupine. Neenoten način napredovanja izhaja tudi iz 4. člena Pravilnika. Napačen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik dokazila pridobljena pred 1.3.1997 zbiral za druge namene in so bila dokazila za te namene tudi že uporabljena. Na podlagi izvedenih dokazov sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti, da jih je tožnik uporabil za napredovanje v naziv. Dokazila, ki jih je tožnik priložil izhajajo iz časa po pridobitvi naziva. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da ugotovi točke, ki se prenesejo v naslednje napredovalno obdobje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi ter na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 15. člena Pravilnika. Namen te določbe je določitev različnega števila točk potrebnih za napredovanje za en plačilni razred v napredovalnem obdobju glede na tarifno skupino zaposlenega, ne pa drugačen način upoštevanja zbranih točk. To izhaja tudi iz 4. odstavka tega člena, ki dovoljuje prenos presežka točk zbranih v napredovalnem obdobju v naslednje napredovalno obdobje. Če bi sprejeli tožnikovo razlago, bi bila ta določba za zaposlene v višjih tarifnih skupinah neuporabna. Prav na tej določbi pa tožnik zahteva prenos zbranih točk v naslednje napredovalno obdobje.

Zahtevek tožnika pa je neutemeljen tudi iz naslednjih razlogov. Strokovni delavci v šolah in vrtcih so bili prvič razvrščeni v plačilne razrede v letu 1997. Pred sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 66/96), napredovanje strokovnih delavcev sploh ni bilo predvideno. Ob prvih razvrstitvah v letu 1997 se je upoštevalo tudi izpolnjevanje pogojev za napredovanje, to napredovanje pa ni temeljilo na pisnih dokazilih, kar je predvideno za redno napredovanje, ampak na oceni ravnatelja. Pri tej oceni ravnatelja so bila upoštevana vsa znanja in usposobljenosti, ki so jih strokovni delavci pridobili do prve razvrstitve v plačilne razrede. Na podlagi tega je tožnik ob prvi razvrstitvi tudi napredoval za dva plačilna razreda. Zaradi navedenega je tožena stranka ob prvem rednem napredovanju, ki ni imelo več podlage v prehodnih in končnih določbah Pravilnika, pravilno upoštevala le pisna dokazila pridobljena v obdobju po prvi razvrstitvi v plačilni razred.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa tudi ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče, na podlagi 353. člena ZPP, pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo skladno s 1. odstavkom 155. člena ZPP, saj ta za rešitev spora ni bil potreben. V odgovoru na pritožbo le ponavlja navedbe iz postopka na prvi stopnji.