Jedro

Zgolj izostanek prejema asignacijske pogodbe, podpisane s strani vseh treh subjektov, še ne pomeni, da asignacije ni bilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka izpodbijala učinek plačila denarnega zneska 10.500,00 EUR po asignacijski pogodbi št. 1802/2009 z dne 18. 02. 2009, izvedenega dne 23. 03. 2009. Zavrnilo je tudi zahtevek na plačilo zneska 10.500,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v petnajstih dneh plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 2.257,08 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pravdnega postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljilo na ugotovitvi, da je šlo v obravnavanem primeru za odstop terjatve s pogodbo v smislu 417. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in ne za izpodbojno dejanje v smislu določil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, od katerih je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi do vprašanja veljavnosti asignacijske pogodbe št. 1802/2009 z dne 18. 02. 2009 (v nadaljevanju Asignacijska pogodba) ni opredelilo. V obrazložitvi sodbe je zgolj povzelo navedbe tožene stranke ter na podlagi izpovedi zakonitega zastopnika tožene stranke M. K. in priče M. B. ugotovilo, da tožena stranka in družba N., d.o.o., podpisane Asignacijske pogodbe nista nikoli dobili nazaj. Pri tem pa sodišče prve stopnje zaključka o veljavnosti Asignacijske pogodbe ni napravilo. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč, upoštevajoč da tožeča stranka v predmetni pravdi izpodbija učinek plačila denarnega zneska 10.500,00 EUR po Asignacijski pogodbi, prav vprašanje veljavnosti Asignacijske pogodbe bistvenega pomena za pravilno presojo v predmetni zadevi. Ker je torej podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 354. člena ZPP).

V novem sojenju bo moralo prvostopenjsko sodišče navedeno pomanjkljivost odpraviti ter ponovno odločiti o tožbenem zahtevku. Še pred tem pa naj sodišče prve stopnje preveri ustreznost / oblikovno pravilnost postavljenega tožbenega zahtevka ter v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti tožečo stranko v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozove na odpravo le-teh.

Sodišče prve stopnje se bo v luči zakonskih določb o asignaciji v novem sojenju moralo opredeliti do navedb in dokazov tožeče stranke, da je Asignacijska pogodba bila veljavno sklenjena (v dokaz te trditve tožeča v spis vloži listino, priloga A3) ter da niti tožena stranka niti družba N., d.o.o., tožeči stranki nista kakorkoli sporočili, da naj Asignacijska pogodba ne bi veljala ali da od nje odstopata itd. Po oceni pritožbenega sodišča okoliščine, kot jih zatrjuje tožena stranka, da nikoli ni prejela podpisane pogodbe s strani vseh treh subjektov ter da ne razpolaga z listino, iz katere bi izhajalo, da je asignat sprejel nakazilo in da ga bo izpolnil v korist tožene stranke, za odločitev v predmetni zadevi niso pomembne. Asignacijsko razmerje namreč ni dvostransko ali celo tristransko pravno razmerje, ki je sklenjeno ob izpolnitvi predpostavke iz 15. členu OZ. Pri asignaciji gre za dve pooblastilni razmerji, ki nastaneta z dvema enostranskima pravnima posloma asignanta - s pooblastitvijo asignata, da plača asignatarju določen znesek in s pooblastitvijo asignatarja, da ta znesek sprejme. Zato zgolj izostanek prejema Asignacijske pogodbe, podpisane s strani vseh treh subjektov, še ne pomeni, da asignacije ni bilo. Pri tem velja opozoriti, da zakon za asignacijo ne predvideva pisne oblike (1035. člen in sledeči OZ). V kolikor bo sodišče prve stopnje ugotovilo veljavnost Asignacijske pogodbe, naj se, upoštevaje trditveno podlago obeh pravdnih strank, opredeli do izkazanosti predpostavk izpodbojnosti iz 271. in 272. člena ZFPPIPP ter na tej podlagi odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).