Jedro

Vloge, v kateri stranka navaja, da ji sodba ni bila vročena, ni mogoče obravnavati kot predlog za obnovo postopka, temveč glede na svojo vsebino predstavlja predlog za razveljavitev neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroški pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrže tožničin predlog za obnovo postopka glede razloga iz 2. točke 421. člena ZPP-77, glede razlogov iz 5. in 10. (pravilno očitno 9.) točke 421. člena ZPP-77 pa je predlog zavrnilo. Tožnici je še naložilo, naj tožencema povrne pravdne stroške v znesku 98.000,00 SIT.

Zoper sklep se je pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je za sodbo na podlagi odpovedi izvedela od svojega sina šele dne 29.3.2000, kar je v predlogu za obnovo postopka, vloženem dne 13.4.2000, izrecno navedla, čeprav obnovitvenega razloga ni pravno opredelila. Zato je odločba o zavrženju predloga za obnovo napačna. Prav tako ne drži, da ni navedla dokazov za obstoj drugih obnovitvenih razlogov. Na naroku dne 6.5.2002 je predlagala svoje zaslišanje in zaslišanje prič. Iz spisa je razvidno, da je njena pokojna hči, ki je v pravdi nastopala kot tožena stranka, prejela in za tožnico podpisala prejem sodbe. Ni pa dokazano, da je bila tožnica pri tem navzoča in da je bila seznanjena z vsebino sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Postopek, katerega obnovo predlaga tožnica, se je pred sodiščem prve stopnje končal dne 10.3.1999, to je pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), zato je treba na podlagi prvega odstavka 498. člena tega zakona tudi v nadaljnjem postopku uporabiti določbe takrat veljavnega ZPP-77 (Ur. l. SFRJ, št. 4/77, s spremembami in dopolnitvami).

Na podlagi 421. člena ZPP-77 se lahko na predlog stranke obnovi postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Sodba sodišča prve stopnje, izdana v rednem postopku, postane pravnomočna, ko se izteče petnajstdnevni rok, odkar je bil njen prepis vročen strankam, če zoper njo v tem času ni bila vložena pritožba (348. člen ZPP-77). Pogoj za to, da postane sodba za stranko pravnomočna, je tako najprej, da ji je bila pravilno vročena.

Tožnica je v vlogi z dne 12.4.2000, naslovljeni kot predlog za obnovo postopka, med drugim navedla, da sodbe z dne 10.3.1999 ni prejela. Tudi iz povratnice, ki je v spisu pripeta k list. št. 12, in fotokopije prevzemne knjige Doma upokojencev Center (list. št. 23) ni razvidno, da je bila tožnici sodba pravilno vročena. Na podlagi prvega odstavka 142. člena ZPP-77 se sodba vroča osebno stranki ali njenemu pooblaščencu. Šele če poskušana osebna vročitev ni uspešna, se lahko opravi nadomestna vročitev (drugi odstavek 142. člena v zvezi s 141. členom ZPP-77), nikakor pa ni dovoljena vročitev z izročitvijo pisanja drugi osebi, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnica tistega, kateremu naj se pisanje vroči (tretji odstavek 141. člena ZPP-77). Iz povratnice, ki ima dokazni pomen javne listine, je razvidno, da je bila sodba izročena Domu oz. njegovemu delavcu, iz fotokopije pa še, da je bila izročena tožničini hčerki, ki pa je bila nasprotna stranka v pravdi. Takšna izročitev sodbe ne more šteti za veljavno vročitev tožnici, sodba pa zato ni mogla postati pravnomočna. Glede na navedeno je zmotno pravno mnenje tožnice, ki mu je sodišče prve stopnje nekritično sledilo, čeprav nanj sicer ni vezano, da je treba opustitev vročitve sodbe, s katero je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje, obravnavati kot kršitev določb pravdnega postopka, s katero je bilo stranki onemogočeno obravnavanje pred sodiščem, kar predstavlja obnovitveni razlog po 2. točki 421. člena ZPP-77. Takšna kršitev je podana, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodbe, ne pa, če ji sodišče nato ni vročilo sodbe. Vročitev je, kot je sodišče druge stopnje že pojasnilo, sploh predpostavka za pravnomočnost sodbe, s tem pa tudi za obnovo postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo tožničin predlog glede na njegovo vsebino in namen zato obravnavati predvsem kot predlog za razveljavitev neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti (četrti odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98) in nato nadaljevati s procesnimi dejanji, ki sledijo izdaji prvostopne sodbe, s tem pa tožnici omogočiti, da zoper sodbo vloži redno pravno sredstvo.

Sodišče druge stopnje je zato, ne da bi se ukvarjalo še z drugimi pritožbenimi navedbami, na podlagi 3. točke 380. člena ZPP-77 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče druge stopnje je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP-77.