Jedro

Ker je 8-dnevni rok za odgovor na tožbo (drugi odstavek 428. člena ZPP) zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo in štelo, kot da odgovor na tožbo ni bil vložen, posledica nevloženega odgovora na tožbo pa je izdaja zamudnega sklepa.

Zamudni sklep temelji na (neovrgljivi) domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek.

Izrek

Pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 279,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z zamudnim sklepom ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke iz naslova varstva pred motenjem posesti: da se ugotovi, da sta toženca motila tožnico v njeni soposesti nepremičnine ID znak parcela ... s tem, da sta zaprla - blokirala odvod njenih fekalnih in meteornih voda, ki so se iztekale iz njene nepremičnine ID znak parcela ... po kanalizacijskih ceveh v odprti jarek na nepremičnini ID znak parcela ... in da sta z zemljo zasula ta odprti jarek (I. točka izreka); da sta toženca nerazdelno dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da odstranita zemljo iz jarka in tega ponovno odpreta, ker se sicer pooblašča tožnico, da na stroške tožencev sama oziroma po tretji osebi vzpostavi posestno stanje, kot je bilo pred motilnim dejanjem (II. točka izreka); tožencema je prepovedalo bodoča tovrstna motilna dejanja ter kakršenkoli poseg v soposest tožnice, ki jo ima na nepremičnini ID znak parcela ... (III. točka izreka). Odločilo je tudi o povrnitvi pravdnih stroškov in tožencema naložilo tožnici nerazdelno plačati pravdne stroške v višini 223,99 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2.Zoper sklep sta toženca (pritožnika) po pooblaščenki vložila pritožbo z dema dopolnitvama.

2.V pravočasni pritožbi uvodoma uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Povzemata, da je sodišče z izpodbijanim sklepom v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in v obrazložitvi navedlo, da je tožnica tožbo vložila 20. 11. 2024, tožbo s pozivom na odgovor pa je sodišče tožencema vročilo 3. 12. 2024, odgovor na tožbo pa sta toženca vložila 12. 12. 2024, kot izhaja iz dohodnega žiga sodišča, kar pa je po izteku roka za odgovor na tožbo v predmetni zadevi (rok se je iztekel 11. 12. 2024). Toženca ob tem pojasnjujeta, da je bil odgovor na tožbo oddan na Pošto Slovenije, Enoto Šmarje pri Jelšah dne 11. 11. 2024 v popisu oddanih pošiljk, kot to izhaja iz priloženega potrdila, ker pa je delavec prejeto pošiljko označil kot navadno pismo in ne kot priporočeno, kakor je to vedno bilo izvedeno, je šla predmetna pošiljka naprej kot navadno pismo in je v skladu z veljavno zakonodajo na sodišče prispela po roku. V kolikor bi bila pošiljka pravilno obravnavana kot priporočena, kakor je bila tudi oddana, bi se v skladu z veljavno zakonodajo štelo, da je dne 11. 12. 2024 tudi bila vročena sodišču in bi bila pravočasna. Pooblaščenka tožencev je vedno vsa pisanja, ki jih je oddala po popisu prejetih pošiljk, pošiljala izključno in samo v obliki priporočenega pisma. Da je temu tako, izhaja iz vseh prejetih računov Pošte Slovenije. V konkretni zadevi pa se je uslužbenec odločil, da bo pošiljko kvalificiral kot navadno, ne da bi o tem obvestil pooblaščenko. Pooblaščenka je o vsem dogajanju sprožila ugovorni postopek pri Pošti Slovenije, vendar odgovora na vložen ugovor še ni prejela. Glede na navedeno pritožnika očitata, da je sodišče kršilo 7. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je storilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožba tožnice ni sklepčna in kot taka ni bila primerna za odločanje o zahtevku. Iz tožbenih navedb ne izhaja, kako se je vršila soposest tožnice, tožnica nikjer ne pojasni, na kak način je ona ali kdo tretji po njenih navodilih vršil posest na spornem jašku, niti ne navaja, na kak način naj bi tožnica izvajala neposredno ali posredno posest in kako naj bi bila ta posest mirna. Za takšne navedbe tožnica ni predložila nobenega dokaza, zato tožencema ni znano, kako je sodišče lahko oprlo svojo odločitev na takšne dokazno nepodprte trditve. Tožnica na nepremičnini parcela ... nima ne posesti in ne soposesti, zato tudi ni upravičena do posestnega varstva, kaj takega namreč ne izhaja iz tožbenih navedb tožnice. Glede ugotovitvenega zahtevka, ki mu je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sklepa ugodilo, pritožnika navajata, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso ugotovitveni zahtevek nepotreben oziroma je celo nedovoljen, saj zanj v 34. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ni podlage, ampak gre le za vrnitveni ali restitucijski ter opustitveni oziroma prepovedni zahtevek, torej za zahtevek dajatvene narave. Sodišče je tako napačno uporabilo materialno pravo. Pritožnika priglašata tudi pritožbene stroške.

3.V prvi dopolnitvi pritožbe z dne 27. 12. 2024, sta toženca po pooblaščenki pritožbo dopolnila še z ugovorom, ki ga je pooblaščenka vložila zoper ravnanje uslužbenca pošte (priloga B 6). V drugi dopolnitvi pritožbe z dne 7. 1. 2025 pa toženca po pooblaščenki pojasnjujeta, da dopolnjujeta pritožbo zoper zamudni sklep še z odgovorom Pošte Slovenije na ugovor, ki ga je pooblaščenka vložila zoper ravnanje uslužbenca Pošte Slovenije, s katerim prej nista razpolagala ter predlagata, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4.V odgovoru na pritožbo se je tožeča stranka (tožnica) po pooblaščenki opredelila do pritožbenih navedb tako v pritožbi, kot tudi v obeh dopolnitvah, predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter zahtevala tudi povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

5.Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je poleg pravočasno vložene pritožbe v pritožbenem postopku upoštevalo le prvo dopolnitev pritožbe, ki je bila na sodišče vložena priporočeno po pošti 27. 12. 2024, to je pred iztekom zakonskega prekluzivnega 8-dnevnega roka za pritožbo (drugi odstavek 428. člena ZPP in 333. člen ZPP v zvezi s 424. členom ZPP). Druge dopolnitve pritožbe tožencev, ki je bila, kot izhaja iz dohodnega žiga sodišča, vložena priporočeno po pošti 7. 1. 2025, kar je po izteku prekluzivnega pritožbenega roka, sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Sodišče druge stopnje je skladno z določbama prvega in drugega odstavka 350. člena ZPP (v zvezi s 424. členom ZPP) izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v izpodbijanih delih in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti tudi glede absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava.

8.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice zoper toženca zaradi varstva pred motenjem posesti.Pri tem se je pravilno oprlo na določbo 318. člena ZPP (v zvezi z 424. členom ZPP), ki v prvem odstavku določa zakonske pogoje za izdajo zamudne sodbe oziroma v obravnavanem primeru sklepa.

9.Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožba tožencema pravilno vročena v odgovor 3. 12. 2024. Sodišče prve stopnje je skladno s spisovnimi podatki ugotovilo, da sta toženca odgovor na tožbo (po skupni pooblaščenki) vložila 12. 12. 2024, kar potrjuje tudi dohodni žig sodišča na vlogi (list. št. 17 v spisu). Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je odgovor na tožbo vložen po izteku 8-dnevnega roka, ki se je (upoštevaje določbo 111. člena ZPP) iztekel 11. 12. 2024. Ker je 8-dnevni rok za odgovor na tožbo (drugi odstavek 428. člena ZPP) zakonsko določen prekluzivni rok, ga ni mogoče podaljšati. Zato je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo in štelo, kot da odgovor na tožbo ni bil vložen, posledica nevloženega odgovora na tožbo pa je (ob izpolnjenih ostalih zakonskih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP) izdaja zamudnega sklepa.

Pojasnila in navedbe tožencev v pritožbi in prvi pravočasni dopolnitvi pritožbe, ki se nanašajo na po tožencih zatrjevano nepravilno obravnavo in postopanje poštnega uslužbenca s poštno pošiljko z odgovorom na tožbo, oddano na Pošti Slovenije, Enoti v Šmarju pri Jelšah 11. 12. 2024, ne morejo rezultirati v absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo ob tem uveljavlja pritožba. Ta kršitev je podana takrat, če sodišče izda zamudno sodbo (sklep) v nasprotju z določbami tega zakona, torej v konkretnem primeru v nasprotju s 318. členom ZPP. Zamudi roka za kakšno pravno dejanje stranke (kot je npr. zamuda roka za odgovor na tožbo) je namenjen procesnopravni institut vrnitve v prejšnje stanje, ki ga ZPP posebej ureja, pritožba pa se nanj niti ne sklicuje. Zato s temi pritožbenimi navedbami pritožnika ne moreta izpodbiti izpolnjenosti pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudnega sklepa.

10.Neutemeljen je tudi nadaljnji pritožbeni očitek o storjeni absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožba utemeljuje z navedbami o nesklepčnosti tožbe. Sklep sodišča prve stopnje je jasno obrazložen, ima vse potrebne in jasne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in tudi niso v nasprotju z odločitvijo v izreku, zato sklep nedvomno omogoča pritožbeni preizkus, kar je bistvo postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo tako neutemeljeno očita pritožba. Tudi če pritožba s pritožbenimi navedbami o nesklepčnosti tožbe meri na neizpolnitev pogoja iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP (sklepčnost tožbe), kar sicer ne more predstavljati postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena, ampak postopkovno kršitev po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, nima prav. Sodišče prve stopnje je tudi izpolnjenost tega pogoja iz prvega odstavka 318. člena ZPP pravilno ugotovilo in obrazložilo. Pravilno je zaključilo, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tožbeno navedenih dejstev, ki jih je povzelo tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (7. točka obrazložitve) in iz katerih jasno izhaja, da tožba vsebuje tudi navedbe o soposesti tožnice na predmetnih nepremičninah in na kakšen način je bila soposest izvajana, kar izpostavlja pritožba.

Tožba je sklepčna takrat, kadar iz tožbenih navedb izhaja materialnopravna utemeljenost tožbenega zahtevka, čemur je tožnica s tožbenimi navedbami zadostila, materialnopravno podlago pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno opredelilo in jo predstavljajo določbe 35., 33. in 34. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

11.Pravilnega zaključka sodišča prve stopnje, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) pritožba ne izpodbija. Zaključka, da zatrjevana dejstva niso v nasprotju s k tožbi predloženimi dokazi, ali s splošno znanimi dejstvi (pogoj iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP) pritožba vsebinsko določno ne izpodbija. S pritožbenimi navedbami o nedokazanosti tožbenih trditev pa ne more izpodbiti pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o izpolnjenosti vseh potrebnih pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP, saj zamudni sklep temelji na (neovrgljivi) domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek. Sodišče zato v zamudnem postopku tudi ne izvaja dokazov in tudi ne preizkuša resničnosti dejanskih navedb tožeče stranke, zamudni sklep pa se tudi ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

12.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo (določbo 34. člena SPZ), ker je ugodilo (tudi) ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, pri čemer pritožba postopkovnih kršitev ob tem ne očita. Odločitev zato ni materialnopravno napačna. Drži, da je tožbeni zahtevek v motenjskih sporih dajatvene narave (restitucijski oz. vrnitveni ter opustitveni oz. prepovedni) in je ugotovitveni zahtevek praviloma odveč. Vendar tudi novejša sodna praksa kljub temu še vedno dopušča, da je sestavni del zahtevka tudi ugotovitev motenja posesti, če bi brez tega dela dajatveni del zahtevka (restitucijski in/ali prepovedni) postal nejasen, kar je glede prepovednega zahtevka primer tudi v obravnavani zadevi.

13.Pritožbene navedbe tožencev se tako pokažejo za neutemeljene. Sodišče prve stopnje očitanih postopkovnih kršitev ni zagrešilo, materialno pravo je pravilno uporabilo, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Obrazložene stroškovne odločitve, ki glede povrnitve pravdnih stroškov pravilno temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP, glede potrebnosti le-teh pa na določbi 155. člena ZPP, pritožba vsebinsko v ničemer ne izpodbija. Sodišče druge stopnje je ob obrazloženem pritožbo tožencev zaradi neutemeljenosti zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 424. členom ZPP).

Ker toženca s pritožbo nista bila uspešna, morata na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama kriti svoje pritožbene stroške. Na podlagi istih zakonskih določb pa morata tožeči stranki povrniti njene potrebne stroške odgovora na pritožbo. Te predstavljajo v skladu z Odvetniško tarifo (OT) pravilno priglašeni stroški sestave odgovora na pritožbo v višini 375 točk (tar. št. 22/1 OT), 2 % materialni stroški (člen 11/3 OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR skupaj predstavlja znesek 229,50 EUR, s priznanim 22 % DDV (člen 2/2 OT) pa znesek 279,99 EUR. Ta znesek stroškov mora tožena stranka tožeči stranki povrniti v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka.

-------------------------------

1Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pooblaščenki tožencev vročen 19. 12. 2024 - vročilnica v spisu, pripeta k list. št. 21, 8-dnevni rok za pritožbo pa se je iztekel 27. 12. 2024.

2Glej: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba in Ur list RS, 2009, stran 348 - 349.

3Prvi odstavek 318. člena ZPP določa, da če stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

4Po drugem odstavku 128. člena ZPP sodišče v postopku zaradi motenja posesti o tožbenem zahtevku odloči s sklepom.

5Na to kršitev pritožbeno sodišče sicer pazi tudi po uradni dolžnosti.

6Glej določbe členov od 116 - 120 ZPP.

7Glej npr. sklepi VSL II Cp 832/2023, I Cp 2550/2018, I Cp 548/2020, II Cp 1382/2017 in še drugi.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 33, 34, 35

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.