Jedro

Zaradi načela pravnomočnosti je tudi ob spremenjenih okoliščinah, določenih v ZSVarPre, ki vplivajo na upravičenost prejemanja javnih sredstev (tudi denarne socialne pomoči), mogoče v že pravnomočne posamične upravne akte zakonito poseči le ob uporabi ustreznih izrednih pravnih sredstev, določenih v ZUP.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 15. 4. 2014 in št. ... z dne 15. 4. 2014 ter Centra za socialno delo A. št. ... z dne 21. 11. 2012 (I. točka izreka). Prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 26. 11. 2012 je v 1. odstavku izreka spremenilo tako, da je datum 1. 7. 2012 nadomestilo z datumom 26. 11. 2012, besedilo 3. odstavka pa spremenilo tako, da je tožnik neupravičeno prejeta sredstva za del novembra 2012 v višini 43,33 EUR dolžan v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe vrniti na račun tožene stranke, po izteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je izreklo, da 2., 4., 5. in 6. odstavek iste odločbe, ostane nespremenjen (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ne soglaša z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da je bilo v predsodnem postopku poseženo v pravnomočno urejeno pravno razmerje. ZUP sicer res določa, da je poseg v takšnem primeru mogoč le z izrednimi pravnimi sredstvi, vendar predstavlja ZUP v konkretnem primeru lex generali, medtem ko Zakon o socialnovarstvenih prejemkih v postopku ugotavljanja upravičenosti do socialnovarstvenih prejemkov lex specialis. Slednji določa postopkovna pravila drugače zaradi posebne narave socialnih prejemkov in prava socialne varnosti. ZSVarPre predvideva poseg v pravnomočno odločbo, in sicer določa triletno obdobje za postopanje po 46. členu ZSVarPre. Povzema vsebino 45. in 46. člena ZSVarPre ter meni, da 46. člen ni vezan na 45. člen, tako da uporaba ni vezana na upravičenčevo lažno prikazovanje podatkov ali dejstvo, da jih je uživalec zamolčal ali jih ni pravočasno sporočil ali je sporočil neresnične podatke ali zaradi drugih razlogov.

Če pa bi sodišče navkljub prej navedenemu, 45. in 46. člen ZSVarPre razumelo kot medsebojna vezana, poudarja, da tožnik ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč ni sporočil, da je podal vlogo za pokojnino, s čimer naj bi podatke prikazal lažno ali jih je zamolčal, ali ni pravočasno sporočil podatkov in torej ravnal po 43. členu zakona.

3. Tožnik v pisnem odgovoru prereka navedbe tožene stranke in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/ 2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, ne kakšnih drugih kršitev, ki jih pritožba tudi sicer povsem posplošeno le zatrjuje.

6. V predmetni zadevi gre dejansko za spor zaradi prenehanja pravice do denarne socialne pomoči v višini 260,00 EUR mesečno od 1. 7. 2012 do 31. 12. 2012, plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za isto obdobje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki so bile priznane s pravnomočno odločbo št. ... z dne 22. 6. 2012, in sicer zaradi spremenjenih okoliščin. Tožniku je bila namreč naknadno(1) , ko je bil že uživalec denarne socialne pomoči, od 19. 4. 2012 dalje (torej za nazaj) priznana pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

V obravnavanem rednem predsodnem upravnem postopku sta bila potem, ko je tožnik 14. 11. 2012 sporočil spremembo v zvezi s pridobitvijo pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, izdana dva prvostopenjska upravna akta. Z odločbo z dne 21. 11. 2011 je Center za socialno delo A. (v nadaljevanju: CSD) odločil, da tožnik nima pravice do denarne socialne pomoči, niti ostalih dveh predhodno že priznanih pravic. Z odločbo z dne 26. 11. 2012 pa je CSD pravnomočno prvostopenjsko odločbo z dne 22. 6. 2012 razveljavil s 1. 7. 2012, hkrati ugotovil, da vložnik(2) ni upravičen do denarne socialne pomoči, da je prejete zneske od julija 2012 do vključno novembra 2012 po 260,00 EUR mesečno dolžan vrniti v 30 dneh po dokončnosti odločbe, da ni upravičen do prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, niti kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Z izpodbijanima drugostopenjskima odločbama sta bili pritožbi v obeh primerih kot neutemeljeni zavrnjeni. V takšnem predsodnem upravnem postopku izdani drugostopenjski odločbi in prvostopenjska z dne 21. 11. 2012 pa sta tudi po presoji pritožbenega sodišča, utemeljeno odpravljeni in delno zakonito poseženo v prvostopenjsko odločbo z dne 26. 11. 2012 tako, da je nadomeščen datum razveljavitve in zavezanost vračila prejete denarne socialne pomoči le v višini 43,33 EUR.

7. Res je sicer, da Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZSVarPre) v poglavju tč. 1.17 posebej ureja vprašanja spremenjenih okoliščin, uskladitev dodeljene denarne socialne pomoči in neupravičeno prejete denarne socialne pomoči. Po 1. odstavku 45. člena ZSVarPre tako lahko CSD dejansko v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne socialne pomoči, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo, ker upravičenec ni bil upravičen do dajatve, ali je bil upravičen do nižjega zneska, ali za kasnejše obdobje, ker je podatke prikazoval lažno, ali jih je zamolčal, ali ni pravočasno sporočil podatkov. V tem postopku CSD izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ugotovi prenehanje upravičenosti, ali določi drugo višino in drugo obdobje prejemanja. Če ugotovi, da je upravičenec podatke prikazoval lažno, ali jih je zamolčal, ali je sporočil neresnične podatke že pred ali med izdajo odločbe, ali je bila ta izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja upravičenca, lahko posamični upravni akt tudi odpravi. Odločbo o že priznani pravici lahko odpravi tudi na temelju 46. člena ZSVarPre, če upravičenec po izdaji odločbe prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila dodeljena denarna socialna pomoč.

8. Vendar pa navedenih zakonskih določb ni dopustno razlagati niti uporabljati na način, kot se zavzema tožena stranka. Torej mimo določb Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 80/1999 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZUP), ki ureja razloge, način uporabe in učinkovanje izrednih pravnih sredstev. Tudi v okoliščinah konkretnega primera je zato potrebno predhodno cit. določbi ZSVarPre razlagati in uporabiti le ustavno skladno. Torej v povezavi s 158. členom Ustave RS, ki izrecno določa, da je v pravnomočno urejeno pravno razmerje mogoče poseči zgolj v primerih in po postopku, določenim z zakonom. Ob upoštevanju načela pravnomočnosti kot ustavnopravno varovane kategorije zato v okoliščinah konkretnega primera med 45. in 46. členom ZSVarPre in ustreznimi določbami ZUP-a o izrednih pravnih sredstvih, ne gre za razmerje lex specialis in lex generalis, kot zmotno zatrjuje pritožba. Pomeni, da je zaradi načela pravnomočnosti tudi ob morebitnih spremenjenih okoliščinah, določenih v ZSVarPre, mogoče v že pravnomočne posamične upravne akte zakonito poseči le ob uporabi ustreznih izrednih pravnih sredstev iz XVI. poglavja ZUP-a. 9. Iz nobenega izmed izpodbijanim upravnih aktov, izdanih sicer po uradni dolžnosti, ne izhaja, da bi bilo postopano ob uporabi katerega izmed izrednih pravnih sredstev iz ZUP-a, niti iz njih ni razvidno, da bi bili izdani ob uporabi 45. ali 46. člena ZSVarPre. Poleg tega je s prvostopenjsko odločbo z dne 26. 11. 2012 pravnomočen posamični upravni akt z dne 22. 6. 2012 razveljavljen s 1. 7. 2012, kljub temu, da glede na že ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo lahko razveljavitev učinkuje le ex nunc. Torej izključno za naprej in ne za nazaj. Z izpodbijano sodbo je zato tudi po presoji pritožbenega sodišča zakonito poseženo v vse izpodbijane upravne akte na način, kot je povzeto v I. tč. te obrazložitve.

10. Zaradi predhodno obrazloženega, in ker šele v pritožbenem postopku zatrjevani očitki, da naj bi tožnik zamolčal dejstvo glede uveljavljanja pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, s tem lažno prikazoval podatke in nekateri drugi, glede na 1. odstavek 337. člena ZPP, ne morejo biti upoštevni, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti ter na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Najprej z začasno odločbo ZPIZ-a št. ... z dne 10. 10. 2012 in zatem s končno odločbo št. ... z dne 13. 12. 2012. (2) V tem sodno socialnem sporu: tožnik.