Jedro

Tudi če postopek, zaradi katerega je sodišče prekinilo postopek, še ni pravnomočno končan, to ni ovira, da se odloči, da se nadaljuje, če spozna, da ni več razlogov, da bi čakalo na njegov konec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: (1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek v tej pravdni zadevi, ki je bil prekinjen s sklepom dne 10.6.2003, nadaljuje. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da ni več vsebinskega razloga, da se postopek ne bi nadaljeval. (2.) Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V bistvenem navaja, da je bil postopek v tej pravdni zadevi prekinjen s sklepom dne 10.6.2003 in sicer do pravnomočne rešitve zadeve pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. V P 3656/2002. Ta pravdni postopek pa še ni pravnomočno rešen. Prav tako tudi pravdni postopek pod opr. št. P 3907/2005-II, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, še ni v celoti zaključen. V tej zadevi je pravnomočna zgolj delna sodba, ni pa zaključen celoten postopek. Sodišče prve stopnje je pri izpodbijanem sklepu kršilo svoj lasten sklep z dne 10.6.2003, ki pa nikoli ni bil razveljavljen ali spremenjen.

(3.) Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Iz sklepa sodišča prve stopnje, ki je bil sprejet na glavni obravnavi dne 10.6.2003 (list. št. 19) izhaja, da je postopek prekinjen do pravnomočne rešitve zadeve, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. V P 3656/2002. V tej zadevi je tožbo vložila M. Š. B. zoper M. Ž. in zahtevala izpraznitev stanovanja v stanovanjski hiši na naslovu Ulica ..... Zatrjevala je, da je lastnica nepremičnine in sicer na podlagi sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11.6.1991. Ta postopek je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 4.5.2007 prekinilo do pravnomočno končanega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 3907/2005-II, saj je tožena stranka tam s tožbo zahtevala, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 11.6.1991, ki sta jo sklenili pokojna M. Š. L. in M. Š. B. razveže. Tak tožbeni zahtevek je bil v tej pravdni zadevi z delno sodbo dne 21.1.2009 zavrnjen in je odločitev na podlagi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2690/2009, postala tudi pravnomočna. O vprašanju veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena med pokojno M. Š. L. in M. Š. B., to je tožnico v tej pravdni zadevi, je bilo torej pravnomočno rešeno. Tožnica je torej še vedno vpisana kot lastnica nepremičnine na naslovu Ulica ...., za katero v tem pravdnem postopku vtožuje plačilo uporabnine.

(6.) Po 2. odst. 208. čl. ZPP se postopek, če ga je sodišče prekinilo iz razloga, ki je naveden v 1. točki 1. odst. 206. čl. ZPP (če je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja), nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

(7.) V konkretnem primeru pravdni postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki teče pod opr. št. V P 3656/2002, res še ni končan, vendar pa to ni ovira, da sodišče ne bi odločilo, da se postopek nadaljuje, če oceni, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec. V konkretni pravdni zadevi je namreč predhodno vprašanje predstavljalo vprašanje veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju med pokojno lastnico nepremičnine in tožnico, ne pa vprašanje ali je tožbeni zahtevek za izpraznitev, ki ga rešuje Okrajno sodišče v Ljubljani, utemeljen ali ne. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi svojega sklepa, tožena stranka z zahtevkom za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni uspela in ima tožeča stranka zato aktivno legitimacijo za vodenje tako postopka za izpraznitev stanovanja kot tega postopka v katerem zahteva plačilo uporabnine. Odločitev sodišča, da se postopek v tej pravdni zadevi nadaljuje, je zato pravilna.

(8.) Ker je pritožba glede na obrazloženo neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je pritožbo na podlagi 365. čl. ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.