Jedro

Kazenski pregon je nesmiselno začeti, saj tožnik ni z ničemer izkazal, da naj bi ovadeni osebi storili očitana kazniva dejanja. Ker verjetni izgled za uspeh ni izpolnjen, gre za očitno nerazumno zadevo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani – Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (Bpp) za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, opr. št. I Kr 91750/2010 ter kot oprostitev plačila strokov postopka. Iz obrazložitve je razvidno, da je dne 18. 2. 2011 pristojni organ za Bpp prejel prošnjo tožnika za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, opr. št. I Kr 91750/2010 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, ki jo je tožnik podal pred Okrajnim sodiščem v Domžalah z dne 3. 12. 2010. Tožena stranka se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 in spremembe, v nadaljevanju ZBPP), po katerem se pri presoji in dodelitvi Bpp kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka je vpogledala v sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, zunanji oddelek Domžale, št. Kt (0) 589/10-4-MI-ml z dne 24. 11. 2011. Tožnik je podal prošnjo za Bpp, ker želi vložiti obtožni predlog kot subsidiarni tožilec na podlagi pravnega pouka navedenega sklepa, s katerim je navedeno državno tožilstvo sklenilo, da se kazenska ovadba tožnika vložena dne 12. 10. 2010 zoper A.A. ter B.B., odvetnico v C., zavrže, ker ni podan utemeljen sum, da bi navedena storila naznanjena kazniva dejanja. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da niso izkazane sumljive okoliščine, ki jih navaja tožnik, in sicer ni izkazana udeležba A.A. pri požaru, uničevanju, protipravnem uničenju tuje lastnine in nastop smrti pri D.D. in E.E. Tožnik, razen svojih navedb, ni podal nobenih dokazov za to, da bi ovadeni osebi storili očitana kazniva dejanja. Tožnik tudi k prošnji za Bpp ni podal nobenih dokazov, ki bi potrdili njegove navedbe v kazenski ovadbi. Tožena stranka zato ugotavlja, da je kazenski pregon nesmiselno začeti in da tožnik nima možnosti za uspeh. S tem pa ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, ki mora biti izpolnjen poleg finančnega pogoja. Ker morata biti tako finančni kot vsebinski pogoj za dodelitev Bpp podana kumulativno, tožena stranka ni presojala obstoja finančnega pogoja.

Tožnik je vložil tožbo zoper navedeno odločbo, v kateri navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo in ravnanjem tožene stranke. Prosi, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč, s katero bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in tako dokazal sodišču, da so njihove navedbe netočne, lažne. Navaja, da tožilec ni opravil vseh preiskovalnih dejanj in je prišel do napačnih zaključkov. B.B. je krivo izpovedala in je storila kaznivo dejanje. A.A. je imel velik motiv in vsi dogodki v povezavi z njim nakazujejo na krivdo. Omenjeni je vplivna oseba na Občini Domžale. Pri sestavi tožbe in kazenske ovadbe nujno potrebuje pravnega strokovnjaka. Navaja, da tožena stranka krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP), ker mu od samega začetka ni nudila Bpp. Dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna. Hkrati vlaga prošnjo za Bpp in oprostitev vseh sodnih stroškov in taks.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Iz slednjega izhaja, da je pri presoji dodelitve Bpp kot pogoj treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev Bpp, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča prvi pogoj ni izpolnjen, saj tudi verjetni izgledi za uspeh niso izkazani in gre v bistvu za očitno nerazumno zadevo v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP, ne glede na finančne okoliščine, ki so na strani prosilca podane, saj morata biti oba pogoja izpolnjena. Tožnik ni z ničemer izkazal, da naj bi ovadeni osebi storili očitana kazniva dejanja, tudi navedbe v tožbi niso z ničemer izkazane. Prav tako sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo RS in EKČP. Ker v obravnavanem primeru prvi pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen, je tudi po mnenju sodišča izpodbijana odločitev pravilna in je pravilno uporabljeno materialno pravo.

Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli BPP, odločanje o tem pa je v pristojnosti pristojnega organa za BPP pri Upravnem sodišču RS, ki je o tožnikovi prošnji odločilo z odločbo opr. št. Bpp 407/2011-4 z dne 2. 8. 2011. V zvezi s tožnikovim predlogom za taksno oprostitev pa sodišče pojasnjuje, da se na podlagi 4. odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in naslednji, ZST-1) taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.