Jedro

Procesna pravila je v primeru, kakršen je konkretni, potrebno razlagati zelo ozko, restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne ureditve, ki zagotovo ni v tem, da se stranki, ki ji ni mogoče očitati neskrbnosti, odreče sodno varstvo. Ob tehtanju ustavne pravice do sodnega varstva in zakonodajalčevega namena ureditve elektronskega vlaganja vlog (ki je v racionalizaciji in hitrosti postopkov), višje sodišče zaključuje, da je bila upniku z zavrženjem pritožbe kršena pomembnejša pravica, zaradi česar ni podlage za uporabo tako hude sankcije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikovo pritožbo z dne 6.3.2017 (r. št. 146).

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pritožil, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka ter kršitve Ustave RS (konkretno 2., 22, 23. in 25. člena). Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik ne izpodbija za odločitev sodišča prve stopnje bistvene ugotovitve, da pritožba z dne 6.3.2017 ni bila vložena skladno z določbo 123.a člena ZFPPIPP. Pojasnjuje, da je pri elektronskem vlaganju pritožbe s strani pritožnikovega pooblaščenca prišlo do težav na strani sodišča, saj kljub večkratnim poskusom elektronska vložitev pritožbe ni bila mogoča zaradi nedelujočega portala eSodstvo (oziroma podportala eINS). Pritožnik je podrobneje opisal težave, ki jih je imel pri elektronskem vlaganju pritožbe: kljub večurnim poizkusom vložitev pritožbe ni bila uspešna, in to na več računalnikih in kljub tehnični pomoči družbe A. d.o.o., ki za upnikovega pooblaščenca opravlja informacijske in računalniške storitve. Portal oddaje vloge ni omogočal, temveč je pri pripenjanju dokumenta javil, da je prišlo do napake, ali pa se spletna strani ni naložila oziroma je omogočala zgolj prijavo, nadaljevanje postopka z oddajo vloge pa ne. Pooblaščenec je večkrat poskušal poklicati tudi tehnično podporo sodišča, vendar neuspešno, saj je bila linija zasedena, po tem, ko je tehnično pomoč o težavah obvestil še pisno, pa je dobil odgovor, da je tehnična pomoč dosegljiva vsak delavnik med 8. in 16. uro. Pooblaščenec upnika je po večkratnih neuspelih poskusih elektronskega vlaganja pritožbe poklical tudi odvetnika in stečajnega upravitelja R.F.P. ter ga prosil, da tudi on preveri, ali portal eSodstvo deluje, vendar je bil tudi on neuspešen. Pritožnik zato šteje, da se je z maksimalno skrbnostjo prepričal, ali portal iz kateregakoli razloga ne deluje zgolj njemu, in ker temu ni bilo tako, je pritožbo vložil po pošti.

5. Višje sodišče pritožbene navedbe ocenjuje kot utemeljene. Zahteva iz 123.a člena ZFPPIPP je sicer povsem jasna in se je tudi v praksi predvidljivo uveljavila (vzporedno z implementacijo elektronskega poslovanja v postopkih zaradi insolventnosti). Toda na podlagi pritožbenih navedb (ki jih je pritožnik izkazal s pisnimi izjavami prič, ki so sodelovale pri reševanju težav z elektronskim vlaganjem pritožbe) višje sodišče zaključuje, da do napačno vložene pritožbe ni prišlo iz vzrokov, ki bi izvirali iz sfere pritožnikovega pooblaščenca in za katere bi bil odgovoren sam, pač pa iz drugih, objektivnih razlogov, na katere pooblaščenec ni imel vpliva, niti jih kljub različnimi poskusom iskanja rešitve ni mogel odpraviti ali jih ob zadostni skrbnosti predvideti.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju pritožbe oprlo na pojasnilo CIF Vrhovnega sodišča RS z dne 23.4.2017 (r.št. 148), iz katerega izhaja, da je portal eINS spornega dne deloval brez težav. Takšno skopo in po vsebini povsem pavšalno obvestilo po zaključku višjega sodišča za odločitev v konkretnem primeru ne more zadostovati. Čeprav to za odločitev ni bistvenega pomena, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na odgovor Centra za pomoč uporabnikom glede delovanja portala moralo čakati skoraj 10 dni, in to kljub urgenci za odgovor. To že samo po sebi kaže na slabo odzivnost Centra za pomoč uporabnikom, tudi sicer pa odgovor, da je ''portal eINS navedenega dne deloval brez tehničnih težav'', ne more zadostovati za to, da se pritožniku odreče sodno varstvo, v tem primeru varstvo v pritožbenem postopku, ki je tudi ustavnopravno varovano (25. člen Ustave Republike Slovenije). Procesna pravila je v primeru, kakršen je konkretni, potrebno razlagati zelo ozko, restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne ureditve, ki zagotovo ni v tem, da se stranki, ki ji ni mogoče očitati neskrbnosti, odreče sodno varstvo. Ob tehtanju ustavne pravice do sodnega varstva in zakonodajalčevega namena ureditve elektronskega vlaganja vlog (ki je v racionalizaciji in hitrosti postopkov), višje sodišče zaključuje, da je bila upniku z zavrženjem pritožbe kršena pomembnejša pravica, zaradi česar ni podlage za uporabo tako hude sankcije. Zaradi navedenega je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.